Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser Bratko Kreft se je rodil 11. februarja 1905 v Mariboru. Slavistiko je študiral na Dunaju in v Ljubljani, skupaj s primerjalno književnostjo in literarno teorijo. Doktoriral je l. 1939. Na Dunaju se je seznanil z delavskim odrom in novimi režiserskimi smermi Majerholda, Vahtangova in Piscatorja. Na Dunaju je v letih 1924–25 delal v uredništvu glasila Kominterne in balkanskih komunističnih partij Fédération Balcanique. Po Kosovelovi smrti je bil od 1925 do 1927 urednik Mladine. Sodeloval je z avantgardistično revijo Tank. Bil je umetniški vodja in režiser Delavskega odra (1928–30) in od l. 1932 do l. 1935 urednik prve slovenske marksistične revije Književnost. Od l. 1930 je bil zaposlen v Narodnem gledališču v Ljubljani kot režiser. Po italijanski okupaciji je z dovoljenjem KP in OF odšel v Rim, kjer je preučeval rusko literaturo. L. 1942 so ga aretirali in pripeljali v ljubljanske zapore. V hišnem priporu je ostal do konca vojne. L. 1946 se je vrnil v Dramo SNG Ljubljana, kjer je ostal do upokojitve l. 1962. V letih 1957–62 je bil honorarni redni profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulteti. L. 1961 je postal redni član in l. 1976 podpredsednik SAZU. Dobil je nagrado Avnoj (1975) in trikrat Prešernovo nagrado (1948, 1957, 1975). Umrl je 17. julija 1996.
Blok in Dostojevski: (poema Dvanajst in Dostojevski). Jez. slovst. marec 1965, letn. 10, št. 1, str. 15–22.
Tradicija in avantgarda: (referat za VI. mednarodni slavistični kongres v Pragi 1968). Slav. rev., 1968, 16, str. [91]–158.
Cankar in ruska književnost. Slav. rev., 1969, 17, št. 1, str. [70]–98.
Dramatska struktura Drabosnjakove "Komedije od zgubljeniga sina". Tradit. – Inąt. slov. narodop. Ljublj., 1976/1977, 5/6, str. 185–194.
Slovenska socialno progresivna umetnost med obema vojnama: (uvodno razmišljanje). Jez. slovst. marec 1961, letn. 6, št. 6, str. 177–186.
Veličina Prešernovega dela. Naši razgl., 28. feb. 1953, 2, št. 4, str. 1–2.
Ob šestdesetletnici slovenskega Deželnega gledališča. Naši razgl., 14. mar. 1953, 2, št. 5, str. 13.
Ob šestdesetletnici Miroslava Krleže. Naši razgl., 4. jul. 1953, 2, št. 13, str. 15–16.
In memoriam Karla Krausa. Naši razgl., 18. jul. 1953, 2, št. 14, str. 12–14.
Zapisek o Hamletu. Naši razgl., 20. okt. 1956, 5, št. 20, str. 476–478.
Zapisek o Hamletu. 2. Naši razgl., 10. nov. 1956, 5, št. 21, str. 502–504.
Shakespeare v angleškem gledališču: (govor na otvoritvi razstave "Shakespeare v angleškem gledališču" dne 18. junija 1958 v Drami SNG). Naši razgl., 5. jul. 1958, 7, št. 13, str. 317–318.
Vloga napredne kulture med obema vojnama. Jez. slovst. maj 1959, letn. 4, št. 8, str. 225–228.
Julij Slowacki: govor na proslavi v Križankah dne 27. decembra 1959. Naši razgl., 23. jan. 1960, 9, št. 2, str. 37–38, ilustr.
Učenju tujih jezikov. Naši razgl., 19. mar. 1960, 9, št. 6, str. 128–130, graf. prik.
Dostojevski in Camus: (Zapisek ob dunajski uprizoritvi "Besov"). Naši razgl., 14. maj 1960, 9, št. 9, str. 214–215.
Zapisek ob Pasternakovi smrti. Naši razgl., 11. jun. 1966, 9, št. 11, str. 262–263, fotogr.
Osebnost Frana Kidriča: (govor na III. kongresu Zveze slavističnih društev FLRJ pred odkritjem spomenika). Jez. slovst. november 1961, letn. 7, št. 2, str. 33–36.
Rabindranat Thákkur in indijsko gledališče: ob stoletnici njegovega rojstva. Naši razgl., 10. jun. 1961, letn. 10, št. 11(226), str. 260.
Protest nemškega pisatelja: (iz "Berlinskih zapiskov"). Naši razgl., 22. jul. 1961, letn. 10, št. 14(229), str. 540.
Slavistika in naša stvarnost: govor ob otvoritvi III. kongresa Zveze slavističnih društev FLRJ, v Ljubljani, 18. septemba 1961. Naši razgl., 23. sep. 1961, letn. 10, št. 18(233), str. 437–439.
Fragment o Matiji Murku: iz spominskega govora na proslavi stoletnice rojstva (Slovenska akademija znanosti in umetnosti). Naši razgl., 25. feb. 1961, letn. 10, št. 4(219), str. 86.
Taras Ševčenko: (1814–1961). Naši razgl., 25. mar. 1961, letn. 10, št. 6(221), str. 139.
Literarni večer pri Suhrkampu: iz "Frankfurtskih zapiskov". Naši razgl., 27. jan. 1962, 11, št. 2(241), str. 31.
Ob 150–letnici Petra Petrovića Njegoša: (odlomek). Jez. slovst. jan. 1964, letn. 9, št. 2/3, str. 51–53.
Krleža in Cankar. Jez. slovst. maj 1964, letn. 9, št. 4/5, str. 118–121.
O humanistični ąoli in izobrazbi. Jez. slovst. jul. 1964, letn. 9, ąt. 6, str. 204–208.
Shakespearove slavnosti v Weimarju. Naąi razgl., 6. jun. 1964, 13, ąt. 11(298), str. 211–212.
O jugoslovanskem kriteriju. Naąi razgl., 8. feb. 1964, 13, ąt. 3(290), str. 52.
Shakespeare: ob ątiristoletnici rojstva. Naąi razgl., 25. apr. 1964, 13, ąt. 8(295), str. [141]–142.
Veliki humanist, Bratko Kreft. Naąi razgl., 29. jan. 1966, 15, ąt. 2(337), str. 36–37.
Gledaliąče oktobrske revolucije: list iz moskovskega dnevnika, Bratko Kreft. Naąi razgl., 4. nov. 1967, 16, ąt. 21(380), str. 602–603.
Proti vetru – za vihar!: odlomki iz manifesta "Mladine" 1925–26, Bratko Kreft. Naąi razgl., 4. nov. 1967, 16, ąt. 21(380), str. 604–605.
Odlomek o Bertu Brechtu: ob sedemdesetletnici rojstva, Bratko Kreft. Naąi razgl., 9. mar. 1968, 17, ąt. 5 (388), str. 133–134.
Dvestoletnica Drabosnjakovega rojstva. Naąi razgl., 25. maj 1968, 17, ąt. 10(393), str. 294.
Slovar slovenskega knjiľnega jezika: izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, zaloľila Drľavna zaloľba Slovenije, 1970, Ob izidu prve knjige. Naąi razgl., 6. mar. 1970, 19, ąt. 5(436), str. 137.
Ignacij Borątnik: portret slovenskega igralca (II). Naąi razgl., 6. mar. 1970, 19, ąt. 5(436), str. 141–142.
O delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti: ob odprtju Preąernove dvorane in prve razstave v njej – prikaza publikacij SAZU. Naąi razgl., 9. feb. 1973, 22, ąt. 3, str. 62–63.
Vseslovenski kulturni dogodek: odlomek iz sklepnega govora na letoąnjem Borątnikovem srečanju v Mariboru. Naąi razgl., 8. nov. 1974, 23, ąt. 21, str. 557–558.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti: o njenem poloľaju in snovanju, Umetnosti. Naąi razgl., 20. dec. 1974, 23, ąt. 24, str. 631.
Zapis o Heineju: ob Klopčičevih prevodih in izboru, Bratko Kreft. Naąi razgl., 9. maj 1975, 24, ąt. 9, str. 244–246.
Mislec, znanstvenik, revolucionar. Naąi razgl., 27. feb. 1976, letn. 25, ąt. 4, str. 89–91.
Krleľeve lirične samoizpovedi: (odlomek). Nova revija, 1982, letn. 1, ąt. 3/4, str. 356–358.
Kosovel v času. Naąi razgl., 14. dec. 1984, 33, ąt. 23, str. 680.
Zapis o Avgustu Černigoju. Naąi razgl., 28. feb. 1986, 35, ąt. 4, str. 102–103.
Skok skozi zgodovino: beseda ob predstavi "Velike puntarije" v Sp. Vinarah pri ©entprimoľu na Koroąkem 10.8.86. Naąi razgl., 12. sep. 1986, 35, ąt. 17, str. 488.
Ob jubileju Univerzitetne knjiľnice Maribor, Iz prvih časov knjiľnice, Bratko Kreft. Knjiľnica 1978, 22, ąt. 3/4, str. 159–161.
Brecht pri nas do vojne: (zapisek ob izdaji prve knjige izbranega dela pri Cankarjevi zaloľbi v Ljubljani). Jez. slovst. 1963, letn. 8, ąt. 7, str. 217–219.
Zapisek o IV. slavističnem kongresu: Ohrid od 24.5. – 28. 5. 1963, Bratko Kreft. Naąi razgl., 22. jun. 1963, 12, ąt. 12(275), str. 232.
In memoriam Ernsta Tollerja: ob tridesetletnici penklubskega kongresa v Dubrovniku, Bratko Kreft. Naąi razgl., 7. sep. 1963, 12, ąt. 17(280), str. 340.
Razprava o slovenskih maskah. Naąi razgl., 20. apr. 1968, 17, ąt. 8, str. 232.
KREFT, Bratko, KONESKI, Blaľe. Plenum Mednarodnega slavističnega komiteja v Helsinkih. Jez. slovst. januar 1970/71, letn. 16, ąt. 4, str. 123–126.
KREFT, Bratko, VIDMAR, Josip. Predgovor (v prvi knjigi). V: BAJEC, Anton (ur.) et. al. Slovar slovenskega knjiľnega jezika, (Slovarji DZS). Ljubljana: DZS, 2000, [1] str.
Prizadevanja slovenskih slavistov: odgovarja predsednik Slavističnega druątva Slovenije akademik prof. dr. Bratko Kreft. Naąi razgl., 9. nov. 1968, 17, ąt. 21, str. 638.
Akademik profesor dr. Bratko Kreft. Naąi razgl., 21. apr. 1972, 21, ąt. 8, str. 236.
Ustvarjalne dileme: govorijo Preąernovi nagrajenci in nagrajenci Preąernovega sklada, Dr. Bratko Kreft. Naąi razgl., 7. feb. 1975, 24, ąt. 3, str. 66.
Samogovor polkovnika Semjonova: prizor iz političnih dialogov "Apokaliptični jezdeci". Naąi razgl., 27. apr. 1957, 6, ąt. 8, str. 178–179.
Kranjski komedijanti. V: JANČAR, Drago (ur.), KOVIČ, Kajetan (ur.). Slovenski pesniki in pisatelji akademiki, (Jubilejni zbornik, zv. 2). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2004, str. 84–93.
Zapisek o makedonąčini: (ob ustanovotvi makedonskega lektorata). Naąi razgl., 24. jun. 1961, letn. 10, ąt. 12(227), str. 295.
Dr. Mirko Rupel: beseda ob krsti, Bratko Kreft. Naąi razgl., 9. nov. 1963, 12, ąt. 21(284), str. 420.
Akademik Ivan Grafenauer. Naąi razgl., 9. jan. 1965, 14, ąt. 1(312), str. 12.
Gledaliąče in dramski pisatelj: misli sodobnih slovenskih dramatikov ob gledaliąkem jubileju, Bratko Kreft. Naąi razgl., 7. okt. 1967, 16, ąt. 19(378), str. 539.
Glasbeno ľivljenje v Ljubljani: k razpravi o poloľaju orkestrov Slovenske filharmonije, RTV Ljubljana in Opere SNG Ljubljana, Bratko Kreft. Naąi razgl., 27. jan. 1968, 17, ąt. 2, str. 46.
Viharniku Ferdu Delaku, Bratko Kreft. Naąi razgl., 27. jan. 1968, 17, ąt. 2, str. 47–48.
Pismo slavistov slovenskim poslancem. Naąi razgl., 23. mar. 1968, 17, ąt. 6, str. 166.
Slavistična Praga: vtisi nekaj slovenskih udeleľencev s VI. mednarodnega slavističnega kongresa, Bratko Kreft. Naąi razgl., 21. sep. 1968, 17, ąt. 17, str. 533.
Gojmir A. Kos: beseda ob krsti 25.V.1970. Naąi razgl., 19. jun. 1970, 19, ąt. 12, str. 369.
Bruno Meriggi (1927–1970). Jez. slovst. februar 1970/71, letn. 16, ąt. 5, str. 144–146.
Ciril Debevec, Poslovilna beseda ob grobu. Naąi razgl., 25. jan. 1974, 23, ąt. 2, str. 39.
Boris Kalin: in memoriam. Naąi razgl., 20. jun. 1975, 24, ąt. 12, str. 324–325.
Mihail P. Aleksejev: umrl je predsednik Mednarodnega slavističnega druątva. Naąi razgl., 6. nov. 1981, 30, ąt. 21, str. 634–635.
Mile Klopčič: in memoriam. Naąi razgl., 6. apr. 1984, 33, ąt. 7, str. 202.
Monografije
VIDMAR, Josip, ZUPANČIČ, Beno, KREFT, Bratko, SLODNJAK, Anton, MORAVEC, Duąan, KOBLAR, France. Sto godina Dramskog druątva u Ljubljani: 1867–1967. Novi Sad: Sterijino pozorje, 1967. 339 str., ilustr.
Kalvarija iza sela i druge pripovijetke, (Mala biblioteka, 172). Zagreb: Zora, 1954. 163 str.
Velika puntarija: dramska kronika iz leta 1573 v petih dejanjih, (Knjiľnica Kondor, 29). V Ljubljani: Mladinska knjiga, 1959. 133 str., ilustr.
Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije. V Murski Soboti: Pomurska zaloľba, 1961. 330 str.
V ječi ľivljenja: neblaga igra iz zadnjih dni pesnikovega ľivljenja. Maribor: Obzorja, 1979. 149 str.
Prevajalec
GOR´KIJ, Maksim. Sovraľniki: drama v treh dejanjih. Ljubljana: Drľavna zaloľba Slovenije, 1946. 134 str.
AFINOGENOV, Aleksandr. V tajgi: igra v treh dejanjih, (Knjiľnica slovenskega gledaliąča, 10). V Ljubljani: Slovenski knjiľni zavod, 1947. 90 str.
KRLE®A, Miroslav. Gospoda Glembajevi, (Knjiľnica Kondor, zv. 87). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. 103 str., [2] str. pril.
Tematika VI. mednarodnega slavističnega kongresa v Pragi 1968. Jez. slovst. jan.–feb. 1966, 11, ąt. 1/2, [1] str. (platnice).
LINHART, Anton Tomaľ. Miss Jenny Love: tragedija v petih dejanjih. Gledaliąki list SNG, Drama, (1967/1968), ąt. 2, str. 136–160.
LINHART, Anton Tomaľ. Anton Tomaľ Linhart, (Slovenska klasika). Ljubljana: DZS, 2003. 332 str.
O njem
HOFMAN, Branko. Pogovori s slovenskimi pisatelji. V Ljubljani: Cankarjeva zaloľba, 1978. 552 str., ilustr.
Gledaliąki ustvarjalec Bratko Kreft. [Ljubljana: Slovenski gledaliąki in filmski muzej, 1985?]. 49 str.
KOVIČ, Kajetan. Voąčilo ob jubileju: Bratko Kreft: Slovenska kronika. Naąi razgl., 14. mar. 1986, 35, ąt. 5, str. 141.
SKAZA, Aleksander. Akademik prof. dr. Bratko Kreft: (zapis ob devetdesetletnici). Ljubljana: Slavistično druątvo Slovenije, 1995. Str. 107–110.
MORAVEC, Duąan. Slovenski reľiserski kvartet (z gostom): ©est, Debevec, (Gavella), Kreft, Stupica, (Zbirka Gledaliąke monografije). Ljubljana: Slovenski gledaliąki in filmski muzej, 1996. 307 str.
Bratko Kreft: viharnik slovenske dramatike in gledaliąča: ob 100. obletnici rojstva: razstava rokopisnega, slikovnega in knjiľnega gradiva: Razstavna dvorana NUK, [3. februar – 5. marec 2005]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiľnica, 2005. 48 str.
HOFMAN, Branko. Pogovori s slovenskimi pisatelji. V Ljubljani: Cankarjeva zaloľba, 1978. 552 str., ilustr.