Fran Petre
(Repnje, 1. 9. 1906–Ljubljana, 17. 12. 1978)

Literarni zgodovinar. Na FF v Ljubljani je 1934 diplomiral iz slavistike in 1938 doktoriral z disertacijo Vrazova graąka leta. V ątudijskem letu 1935/36 se je izpopolnjeval na Sorboni v Parizu (J.-M. Carré), 1938–40 pa v Pragi (J. Mukařovský). Ker je sodeloval s politično levico (1928–30 upravnik in reľiser Delavskega odra, 1935–36 urednik lista Akademski glas, 1935–38 upravnik časopisa Sodobnost), ni dobil sluľbe na gimnaziji. L. 1941 je bil knjiľničar na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Med vojno je sodeloval v OF, zato je bil od 1942 v koncentracijskih taboriąčih Rab in Visco. V letih 1946–50 je bil izredni prof. na univerzi v Skopju (soustanovitelj in predstojnik katedre za slovanske jezike in kniľevnosti). Od 1950 je predaval na katedri za slov. jezik in knjiľevnost FF v Zagrebu, 1955–75 kot redni prof. Od 1974 je z A. Gspanom urejal Slovenski biografski leksikon.

Med zgodnejąimi razpravami, napisanimi pod vplivom literarnozgodovinske metode F. Kidriča, je najpomembnejąa 1939 objavljena monografija Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835–1849), prva sistematična analiza izvora, razvoja in propada ilirizma na Slovenskem. Izrazito pozitivistična metoda je uporabljena v monografski biografsko-socioloąki ątudiji Rod in mladost Ivana Cankarja (1947). Pod vplivom primerjalne literarne vede in t. i. imanentne interpretacije zagrebąke ąole je pisal o slov. moderni (Vizionarnost Otona ®upančiča, SR, 1955; Motivi odtujenosti v Cankarjevem delu, Dialogi, 1969), največ pa o slov. ekspresionizmu (Slovenska knjiľevnost med obema vojnama, Nova obzorja, 1954). Pisal je o vseh, tudi starejąih obdobjih slov. literature, npr. o Pohlinovi Kraynski grammatiki (Prva slovenska poetika, SR, 1967). Ker je ľivel in delal največ v neslovenskem okolju, njegov razmeroma razprąeni literarnoznanstveni opus (ątevilne empirične ątudije, analize idejnih in stilnih vpraąanj idr. spisi) ąe ni ustrezno raziskan in ovrednoten.

Pomembna je tudi Petretova posredniąka vloga. Makedoncem je predstavil Cankarja, Preąernova in ®upančičeva dela (zlasti v skopski Novi Makedoniji 1948–49), za Slovence pa pripravil antologijo Makedonska poezija (1948). Hrvate je mdr. seznanil s slov. ekspresionizmom (Uz genezu hrvatskog i slovenskog ekspresionizma, Kritika, Zgb 1969) in z romanom (Noviji slovenački roman, v: Zbornik Zagrebačke slavističke ąkole, Zgb 1975). Pri sekciji za literarno teorijo (t. i. zagrebąka slavistična ąola) Hrvatskega filoloąkega druątva je 1957 z Z. ©krebom ustanovil časopis Umjetnost riječi in bil 1957–61 sourednik, 1962–77 pa član uredniąkega odbora.

Bibliografija

Vrazova graąka leta (1830–1838). Lj 1938.

Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835–49). Lj 1939.

Rod in mladost Ivana Cankarja. Lj 1947.

Matej Bor. Bgd 1968.

Verz slovenskega ekspresionizma. V: 10. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Lj 1974.

Tradicija in inovacija. Ur. K. Nemec. Lj 1990.

O njem

©. BARBARIČ: Fran Petre 1906-1978. SR 27 (1979). 307–311 (z bibliografijo).

Zbrala Maja Janeľič. Vir: Enciklopedija Slovenije. Ur. Alenka Dermastia, Marjan Javornik, Duąan Voglar. Ljubljana: MK, 1987–2002. Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/petre.html postavila Andreja Musar 10. 11. 2006.