Jože Sever
(20. 6. 1928–23. 2. 2005)

Pedagog, pisec filoloških del, prevajalec in strokovni svetovalec. Končal je klasično gimnazijo (1947) in se še istega leta vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Študiral je slovenski, ruski in angleški jezik in književnost in leta 1955 diplomiral. Do leta 1959 je poučeval slovenščino na osnovni šoli in gimnaziji v Kočevju, nato slovenščino, srbohrvaščino in angleščino na učiteljišču v Novem mestu. Od 1961. do 1981. pa je poučeval ruščino in slovenščino v gimnaziji v Novem mestu ter v tem času postal eden vodilnih rusistov med slovenskimi srednješolskimi učitelji. Od leta 1971 je bil Sever tudi honorarni sodelavec za ruski jezik pri zavodu za šolstvo in je več let uspešno vodil aktiv rusistov. 1981. leta je Sever prišel na Filozofsko fakulteto kot lektor za ruski jezik in na tem mestu delal do svoje upokojitve leta 1995. Vodil je lektorat ruskega jezika, imel predavanja iz ruskega glagola, didaktike ruskega jezika in predmet, ki ga je sam koncipiral in oblikoval – stilistiko in prevajanje. Jože Sever je na fakulteto prišel v času, ko rusistiki ni kazalo dobro, ruščina je bila obremenjena s politiko in ideologijo Sovjetske zveze, vpis na rusistiki je padel na najnižjo točko. Kljub temu pa je Sever lahko spremljal vzpon zanimanja za ruščino. Ko je le-ta postala maturitetni predmet, je postal predsednik predmetne komisije za ruščino pri maturi in jo vodil več let, tudi po odhodu v pokoj. Vodil in koordiniral je delo pri sestavah katalogov znanj in sestavljanju maturitetnih pol. Za svoje strokovno in pedagoško delo je leta 1995 dobil veliko priznanje Filozofske fakultete.

V soavtorstvu z Lidijo Ivanovo Pirogovo in Boženo Orožen je napisal Rusko-slovenski učni slovar, ki je izšel leta 1977 in je bil za takratni čas sodoben in praktičen priročnik za srednješolce z dvosmernim slovarčkom rusko-slovenskih paronimov. Jože Sever je tudi veliko prevajal iz ruščine in hrvaščine. Opozorimo naj na prevod precej obsežnega dela ruske zgodovinarke Iskre Čurkine Rusko-slovenski kulturni stiki: od konca 18. stoletja do leta 1914, ki je izšel leta 1995. Bil je tudi recenzent Slovenskega jezika I–IV Jožeta Toporišiča, Slovnice ruskega knjižnega jezika Franca Jakopina in ruskih jezikovnih vadnic Vlaste Tominšek. Z nasveti je pomagal Nini Borisovni Mečkovski, profesorici jezikoslovja iz Minska, ko je pisala svojo monografijo Slovenskij jazyk. Več let je bil lektor in korektor pri reviji Jezik in slovstvo. V JiS-u je leta 1987 izšel tudi njegov kulturnozgodovinski vodnik Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka. Njegovo najbolj znano in uporabljano delo pa je gotovo Rusko-slovenski in slovensko-ruski moderni slovar (1990), ki ga je pripravil z Olgo Sergejevno Plotnikovo in je bil ponatisnjen že trikrat (2001, 2003, 2006). Jože Sever je v pokoju pripravil in končal svoj del slovnice ruskega jezika, ki je izšel leta 2006 v seriji slovnic Cankarjeve založbe z naslovom Ruska slovnica po naše.

Bibliografija

Rusko-slovenski in slovensko-ruski moderni slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1990.

Plotnikova, Olga Sergejevna. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. 1.

Od Škofljice do Litije. Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. 4, Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1996. 65–100.

Ob novem rusko-slovenskem in slovensko-ruskem slovarju. Mostovi 26 (1991), št. 2. 28–31.

Ruska slovnica po naše. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006.

O njem

Jože Sever (Ljubljana, 20. 6. 1928). Zbornik. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000. 280.

Aleksandra Derganc: Jože Sever (1928–2005). Jezik in slovstvo 50 (mar.–apr. 2005), št. 2. 131–133.

Aljoša Vrbetič: Na svidenje, profesor: v spomin prof. Jožetu Severju. Rast 16, št. 3/4 (jul. 2005). 346-347.

Zbrala Anja Sedej. Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sever.html postavila Andreja Musar 24. 11. 2006.