Prisotni: Danica Rangus, Bojana
Verdinek, Peter Planinc, Melita Zemljak Jontes, Ernesta D. Furlan, Katarina
Balažic, Boža Krakar Vogel, France Novak, Joža Repar Lakovič, Maruška Agrež,
Mojca Nidorfer Šiškovič, Lidija Rezoničnik, Miran Hladnik, Irena Novak Popov,
Olga Tratar, Alenka Šivic Dular, Matjaž Zaplotnik, Andreja Žele, Petra Jordan,
Marjeta Triler.
Opravičili so se: Janja Urbas, Simon
Feštanj, Milena M. Blažič, Đurđa Strsoglavec, Urška Perenič.
Odsotni: Alenka Prebičnik
Šešel, Polona Žagar, Nada Đukić, Barbara Oman, Tatjana Hafner, Vera Tuta,
Senija Smajlagič, Marjana Hodak, Zinka Zorko, Zoltan Jan, Alojzija Zupan Sosič.
Dnevni red
1.
Računovodsko poročilo o trenutnem finančnem stanju
2.
Potrditev zadnjega zapisnika seje UO z dne 23. 10 2014
3.
Članstvo
4.
Načrti
5.
Razpisi
6.
Kongres 2015
7.
Razno
K
točki 1
Končno stanje na računu društva je bilo
31. 12. 2014 49.035, 31 evrov, od tega 96.967, 82 prilivov in 68.334, 01
odlivov. Računovodkinja je predstavila stanje po stroškovnih mestih na zadnji
dan leta 2014. Dobro je, da so se stroški računovodstva zmanjšali skoraj za
polovico. Najbolj problematično je SM 1 (-8.625, 68 evrov), katerega stanje bo
treba normalizirati. Zato se je bilo na seji sprejeto, da 5 % prilivov z drugih
SM in UO je predlog potrdil.
SM kongres izkazuje manjši minus zaradi
preteklih let, letošnja bilanca je pozitivna ničla, če ne upoštevamo stroškov,
ki jih je pokrilo Sd Ljubljana. Druga SM so v letu 2014 normalno poslovala.
Danica Rangus je v imenu rusistične sekcije povedala, da gredo vsa pridobljena
sredstva za organizacijo državnega tekmovanja in nagradni izlet v Moskvo. Honorarji
za vodji sekcije so simbolični. Andreja Žele je pohvalila delovanje te sekcije
in izpostavila njen pomen, saj deluje na področju slavistike v širšem smislu.
Alenka Šivic Dular bi si želela transparentnejši prikaz prilivov in odlivov po
postavkah, iz katerega bi bili razvidni deleži članarin, naročnin idr. Opozorila
je na napako pri združevanju kongresnih SM, ki jih je prejšnje računovodstvo
vodilo posebej: zajeto je bilo tudi SM Mednarodni slavistični kongres, ki mora
ostati samostojno. V računovodstvu bodo popravili napako.
Irena Novak Popov je v zvezi s stanjem na
SM Slavistična knjižnica spomnila na prodajo knjig, ki bo prinesla nekaj
prihodkov – ti naj bodo zavedeni na tem stroškovnem mestu. Poročala je, da je
po naključju odkrila, da se v Konzorciju naše knjige ne prodajajo, ker da bi
morali obnoviti pogodbo. To bo preverila tajnica Petra Jordan. France Novak se
je strinjal s predlaganimi rešitvami za večjo preglednost stroškovnih mest in opozoril,
da je zlasti pomemben natančen pregled nad članarinami. Danica Rangus je povedala,
da se tudi v pokrajinskih društvih srečujejo z vprašanji koristnosti članstva v
slavističnem društvu in plačevanja članarine. V zvezi s tem je vprašala, kakšne
bodo koristi odvajanja 15 % pobranih članarin osrednjemu društvu za njihovo
članstvo. Boža Krakar Vogel je pojasnila, da je poleg krovne uprave lahko kratkoročna motivacija za
člane tudi organizacija kongresa. Njegov obstanek je namreč še vedno vprašljiv,
čeprav je za letošnje leto zaenkrat predvidena enodnevna izvedba. Peter Planinc
je zaradi okroglega izida predlagal zmanjšanje članarine s 25 na 20 evrov, pri
čemer bi pokrajinska društva centrali odvajala 20 % zbranih sredstev. Ker bi to
pomenilo manj denarja tako za pokrajinska društva kot za osrednje, obenem pa je
malo verjetno, da bi na ta račun pridobili znaten delež novih članov, je UO predlog
zavrnil. Katarina Balažič je poročala o zelo uspešnem podvigu Sd Prekmurja, Prlekije
in Porabja, ki je s pomočjo Sklada 0,5 pridobilo status društva v javnem
interesu in je tako upravičeno do odmerjenega deleža dohodnine. V 3 tednih je od
zahtev, ki so jih razdelili med svojim članstvom in »simpatizerji«, prejelo več
kot 300 evrov. Irena Novak Popov je predlagala razširitev informacije o tej
možnosti (za osrednje društvo) po običajnih kanalih. Matjaž Zaplotnik je
pojasnil, da društvo vsako leto objavi že izpolnjen obrazec za namenitev
dohodnine na spletni strani in na Slovlitu.
K točki 2
UO je potrdil zapisnik prejšnje seje.
Andreja Žele je spomnila na ponovno oživljeno funkcijo podpredsednikov društva,
ki sta bila izvoljena na občnem zboru. To sta predsednik Sd Ljubljana Peter
Planinc in predsednica Sd Maribor Melita Zemljak Jontes. Problem ukinjenega Sd
Kranj se razrešuje v navezi s predsednico Barbaro Oman.
K točki 3
Andreja Žele je poročala o kar uspešnem nagovarjanju
kolegov z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Filozofske fakultete UL
k včlanjenju v društvo. Danica Rangus je povedala, da je članstvo v Sd
Dolenjske in Bele krajine lansko leto upadlo. Poleg omenjenih pomislekov o
koristih plačevanja članarine je bila po njenem mnenju razlog tudi opustitev tradicionalne
ekskurzije. Težave imajo z iskanjem novega predsednika društva. Odziv na dopis
o poverjeniku slavističnega društva po šolah je bil slab. Bojana Verdinek je
povedala, da člane Sd Koroška zanimajo predvsem pravopisne oz. lektorske
delavnice. Odziv članov je bil soliden, čeprav na tovrstne dogodke seveda
prihajajo vedno isti udeleženci.
K točki 4
Osrednji načrt društva je poleg kongresa
organizacija plačljivih delavnic. Boža Krakar Vogel (didaktična sekcija) 26. 3.
2014 že načrtuje poskusno 3-urno delavnico o bralni pismenosti skozi tesno branje
na primeru zahtevnejših besedil, ki jo bo vodila sama. Za april pa je
predlagala predstavitev portala Fran s težiščem na didaktičnem vidiku. Andreja
Žele je povedala, da se je za to najbolje obrniti na mlade sodelavce Inštituta
za slovenski jezik, npr. Andreja Perdiha, Nino Ledinek in Domna Krvino. Boža Krakar
Vogel se bo dogovorila z njimi in nato sporočila datume za izvedbo delavnic. Petra
Planinca je prosila, naj se pozanima o možnosti gostovanja na njihovi šoli (Srednja
šola tiska in papirja Ljubljana). Irena Novak Popov je opozorila, da je
Ljubljana zasičena z raznovrstnimi delavnicami in sorodnimi dogodki. Zato je
predlagala, da bi društvo gostovalo v manjših krajih oz. da bi se delavnice
ponovile še kje drugje. Katarina Balažic je opozorila, da bi bilo dobro prvo
obvestilo o delavnicah poslati predsednikom pokrajinskih društev že naslednji
teden, saj bo takrat regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje, kjer bodo
lahko v živo razširili informacije med kolegi. Nekateri predsedniki
pokrajinskih društev so izrazili pomisleke glede kotizacije in predlagali, naj
bo vsaj prva delavnica »poskusna« in torej brezplačna. Boža Krakar Vogel je na
to odgovorila, da so plačljive delavnice tudi eden od ukrepov sanacije slabega
finančnega stanja društva. Iz zbranih sredstev bodo kriti potni stroški in
honorar izvajalca. Joža Repar Lakovič je predstavila izkušnjo Lektorskega
društva Slovenije, ki pripravlja podobne delavnice z zelo solidnim odzivom. Boža
Krakar Vogel je tako predlagala kotizacijo 15 evrov za člane in 25 evrov za
nečlane. Delavnice bodo izvedene ob najmanj 15 prijavljenih. Za naprej Boža
Krakar Vogel razmišlja še o delavnicah, namenjenih neslovenistom, npr. na temo slovenščine
kot učnega jezika.
K točki 5
Razpisov, na katere bi se lahko
prijavilo društvo, skoraj ni več.
K točki 6
Andreja Žele je predlagala, naj bo
letošnja kongresna tema predstavitev delovanja pokrajinskih društev ob
40-letnici delovanja Sd kot zveze društev. Predsedniki bodo pripravili
prispevke o zgodovini delovanja pokrajinskih društev za bilten in predstavitev
na kongresu. Prvotno je bila načrtovanja organizacija kongresa v Postojni, kjer
je bila ustanovljena zveza društev, vendar bo v duhu varčevanja izvedba
enostavnejša v Ljubljani. Boža Krakar Vogel je predlagala, da bi bil
popoldanski del dopolnjen s katero od delavnic, ki jih načrtuje didaktična
sekcija – načrtovani sta dve delavnici.
K točki 7
Sd Dolenjske in Bele krajine sodeluje z
občino pri oblikovanju literarnega razpisa ob 650-letnici Novega mesta. Vodji
študentske sekcije se želita sestati s predsednico Andrejo Žele in se
dogovoriti glede finančnih zadev. Alenka Šivic Dular je vnovič spomnila na
članske izkaznice, s katerimi bi bili člani upravičeni do popustov npr. v Drami
(kot ima urejeno Sd Ljubljana).
Ljubljana, 19. 1. 2015
Zapisala Maruška Agrež