Gradivo za sejo 1. julija 2011 (delovno gradivo)

I. Slavistični kongres bo od 29. 9. do 1. 10. 2011 v Mariboru. Denarja zanj nismo dobili od nikoder nič, so pa prizadevne mariborske organizatorke pridobile nekaj sponzorjev.

Na kongresu bodo prvi dopoldan 4 plenarna predavanja, nato vsak dan po tri sekcije in zadnji popoldan okrogla miza o slovenščini v javnosti, s poudarkom na izobraževanju. V petek dop. bodo vzporedno predstavitve knjig in projektov. V kulturnem programu bo gledališka predstava, ogled Maribora in univerz. knjižnice, skupna večerja in v soboto ekskurzija v vzhodno Štajersko. Podrobnejši program bo predstavljen na seji.

Kongres je po zaslugi posredovanja Mojce Poznanovič znova vključen v Katalog ZRSŠ, ki je zato formalni soorganizator kongresa. Učitelji bodo dobili za udeležbo 1,5 tč, za napredovanje, ob podpisu na posebno listo prisotnosti, priložitvi potrdila, programa in kratke refleksije.

Kotizacija ostaja enaka lanski 110 in 160 evrov. Vse je že bilo objavljeno na spletni strani, objavljeno bo še nekajkrat. Vabilo pošiljmao tudi na ravnateljstva šol.

II. Sekcije v okviru SdS in njih vodje so naslednji: Sekcija za didaktiko, Jerca Vogel /Marjana Hodak; Sekcija za leksiko, France Novak; Sekcija za ruski jezik, Janja Urbas; Sekcija za slovenščino v javnosti, Marko Stabej; Sekcija Znanost mladini, Mojca Nidorfer Šiškovič; Študentska sekcija SdS, Maruška Agrež; Slavistična knjižnica, Zoltan Jan; Slovanski slavistični komite, Alenka Šivic Dular; Sekcija za lektorje, Viktor Majdič.

V spomladanskem času je bil za vodje sekcij sklican poseben sestanek, ki pa je zaradi premajhnega števila interersentov odpadel. Na sestanku smo želeli pozvati sedanje vodje k razmisleku o naslednjih vprašanjih:

– ali menite, da je v okviru vaše sekcije mogoče vsaj enkrat letno organizirati kakšno odmevno dejavnost in pritegniti člane k sodelovanju (nemara za to celo prijaviti kakšen projekt ali najti sponzorja za pridobivanje sredstev – posebnega denarja SdS sicer nima, po mojem ga za nekatere reči tudi ni treba dosti)

– ali ste sekcijo na tak način še pripravljeni voditi ali morda predlagate zamenjavo,

– ali nemara celo menite, da je “vaša” sekcija v spremenjenih družbenih okoliščinah izgubila svoj prvotni namen in naj preneha z delovanjem?

– ali imate kakšen dodaten predlog v prid sekcije, ki jo vodite?

Vprašanja so bila vodjem pisno posredovana. Odzval se je Marko Stabej, ki želi odstopiti kot vodja sekcije.

Dejavni sekciji v letošnjem letu sta bili rusistična (uspešna izpeljava tekmovanj iz znanja ruščine, sodelovanje z društvom Slovenija Rusija ...), nove ideje ima sekcija Znanost mladini oz. Vodja Mojca Nidorfer Šiškovič.

III. V marcu smo se sestali mag. Gregor Mohorčič, direktor ZRSŠ, njegov namestnik Franc Milekšič, M. Poznanovič, vodja komisije za CP pri ZŠ Stanka Kerndl, vodja predmetne skupine za slovenščino Mojca Poznanovič in jaz. Direktor nam je pojasnil, da po sedanjem pravilniku pri šolskih tekmovanjih več nista mogoča dva organizatorja, tako da organizacija tekmovanja za CP skupaj s SdS ni več mogoča. Zato tekmovanje ostaja v organizaciji ZRSŠ. Bo pa v jeseni potekel mandat sedanji komisiji za pripravo, v novi pa bosta tudi dva predstavnika SdS, tako da bo povezava omogočena na ta način.

So pa na ZŠ izkazali interes za strokovniu posvet, ki ga bomo organizirali v novembru. Na njem nameravamo strokovno razmisliti o tekmovanju nekoč in danes in premisliti, ali so mogoče še kakšne drugačne oblike. K sodelovanju bi povabili nekdanje in sedanje organizatorje in voditelje, vabila in obvestila bomo pripravili v septembru. Denar za organizacijo posveta smo dobili od MOL.

IV. Objave in tiski – Slavistična knjižnica, reviji SR in JiS, Kronika, spletna stran: V zbirki Slavistična knjižnica je 2010 izšla knjiga Urške Perenič Empirično-sistemsko raziskovanje literature. Za l. 2011 je v pripravi monografija dr. Mojce Stritar, za l. 2012 se zanimata Alenka Žbogar in Alenka Koron. Za monografijo U. Stritar je JAK nakazala nekaj čez 2000 evrov, 500 pa tudi Škrabčeva ustanova. SR deluje z novim uredniškim odborom, izšla je prva številka. JiS: Izšle so zaostale številke iz l. 2010, tako da je staro uredništvo končalo z delom. Novo uredništvo naj bi do konca leta izdalo 2 dvojni številki za l. 2011. Na nalogo glavne urednice je pristala doc. dr. Đurđa Strsoglavec. Čakamo, da sestavi uredniško ekipo.

Sekcija Znanost mladini
Idejna zasnova tekmovanja iz znanja slovenščine za osnovnošolce in srednješolce Slovenščina ima dolg jezik

Tekmovanje ureja Pravilnik tekmovanja (sprejeli bi ga na seji Slavističnega društva), ki je usklajen s Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj (Ur. list RS 31/2008). Tekmujejo prijavljene skupine 3–7 dijakov s svojimi mentorji. Tekmovanje je organizirano na šolski in državni ravni. Cilji: spodbujati kreativno rabo slovenščine pri učencih in dijakih, literarno in jezikovno ustvarjalnost; spodbujati občutek za slovenščino, opazovanje svojega jezika; spodbujati skupinsko delo pri slovenščini; krepiti in poglabljati literarno, jezikoslovno in kulturološko znanje slovenščine; spodbujati raziskovalno delo na področju slovenistike in pri medpredmetnem povezovanju; spodbujati medgeneracijsko sodelovanje učencev, dijakov in odraslih.

Predlogi tem (ena na leto): Kratki film – scenarij in posnetek; Oddaja na mojem najbližjem radiu – priprava in izvedba, posnetek; Kako se v mojem narečju pripoveduje o ...; Dramatizacija slovenske kratke zgodbe; Katere besede in besedne zveze povezuje beseda računalnik.

Pri vseh temah se lahko tekmovalne skupine osredotočijo na literarni ali jezikoslovni vidik, zaželene so tudi teme, ki vključujejo medpredmetno povezovanje (somentorstvo učiteljev). Zaželeno je vključevanje navedenih in vseh drugih medijev. Natančnejši opis teme, navodila za tekmovalce in kriterije ocenjevanja pripravi skupina strokovnjakov.

Mentorji in organizatorji pri izvedbi tekmovanja pridobijo potrdilo Slavističnega društva v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive in dopolnili (Ur. list RS 54/2002), ki se upošteva pri napredovanju v nazive.

Razdelitev tekmovanja po skupinah in komisije:

– osnovna šola: od 2. do 5. razreda; od 6. do 9. razreda;

– gimnazija: 1. in 2. letnik; 3. in 4. letnik;

– strokovna šola: 1. in 2. letnik; 3. in 4. letnik;

– poklicna šola: 1. in 2. letnik; 3. in 4. letnik.

Komisije za posamezno skupino sestavljajo trije člani, dva učitelja in predstavnik Slavističnega društva, ki ocenijo izdelke. Ocenjevanje sestavljajo splošni kriteriji: izvirnost, kakovost, vloženi trud in metode dela in raziskovalni pristop ter kriteriji, ki jih strokovnjaki določijo za vsako tekmovanje posebej.

Ob zaključku tekmovanja Slavistično društvo organizira svečano podelitev priznanj in nagrad. Priznanja: zlato, srebrno in bronasto. Nagrade: celodnevna ekskurzija najboljših skupin, predstavitve najboljših na Slavističnem kongresu, knjižne nagrade.

Časovnica: oktober 2011: predstavitev na Slavističnem kongresu; oktober 2011: poslati okrožnico z navodili na šole; prijave do 20. januarja 2012; oddaja projektov do 1. aprila 2012; ocenjevanje v 1. polovici aprila 2012; predstavitve in podelitve najboljšim v maju 2012; Predstavitev 1. tekmovanja na Slavističnem kongresu 2012.

Predlog pripravila dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja Sekcije Znanost mladini.

Ljubljana, 15. 6. 2011

 

Zapisnik redne seje UO SdS, 1.julij 2011

Dnevni red:

1.    1. Pregled zapisnika s prejšnje seje

2.    2. Priprave na Slavistični kongres v Mariboru

3.    3. Delo sekcij SdS

4.    4. Posvet o tekmovanju za CP

5.    5. Objave in tiski - Slavistična knjižnica, reviji SR in JiS, Kronika, spletna stran

6.    6. Razno

Seje so se udeležili: Boža Krakar Vogel, Petra Jordan, Matjaž Zaplotnik, Irena Novak Popov, Alenka Šivic Dular, Erika Kržišnik, Danica Rangus, Senija Smajlagić, Sonja Žežlina, France Novak, Zoltan Jan, Mojca Nidorfer Šiškovič, Franci Just, Janja Urbas, Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes, Milena Mileva Blažič, Maruška Agrež

K  1. točki

Učiteljska udeležba na kongresu bo točkovana. Prijavljali in podpisovali se bodo na prezenčne liste Zavoda za šolstvo. Vodstvo bo honorirano, ker delo zahteva  profesionalno organizacijo in celo 50 ur tedensko dela. Članarina je dvignjena na 25 €. Prelivanja sredstev med revijami in stroškovnim mestom za skupne zadeve ni. Vprašanje je, kako bodo revije financirane naprej. Andreja Žele je povedala, da je imela SR konstitutivni sestanek. Staro vodstvo JiS je praktično prenehalo z delovanjem, a mora biti konstituirano novo vodstvo, kar naj bi bilo letos poleti.Predhodni račun za kongres  ne bo tretjina lanskega, ampak enak. Uvodničarka bo Metka Kordigel in ne Marijana Hodak. Napačno je bil zapisan priimek Alenke Valh Lopert.

Sklepi: Zapisnik je potrjen.

K  2. točki

Kongres se lepo izrisuje po zaslugi vestnih sodelavk iz Maribora in mlajših kolegov. Program je že precej izdelan. Ravno tako je prijavnica že na spletu. Dvakrat je bilo srečanje v Mariboru, kjer se je vodstvo društva z organizatorji dogovarjalo o podrobnostih in si ogledalo prostore. Kot nastopajoči so bili povabljeni kolegi iz Maribora,  ki so sestavili 2 sekciji in plenarna predavanja, saj je glavna tema predstavitev Maribora, vendar so bile upoštevane tudi ostale pobude in želje članov,  saj želi kongres zajeti interese raznorodnih populacij; poleg univerzitetnih profesorjev in ostalih znanstvenih delavcev še  študente, lektorje in seveda učitelje. Boža Krakar Vogel  je nagovorila vodje sekcij, da so povabili nastopajoče, ki najbolje pokrivajo interesantna mesta. V vsaki sekciji bo približno 7 predavateljev.  Večinoma bodo predstavili  refereate, lektorska sekcija pa bo  kombinacija referatov  in okrogle mize, kar je dobro, saj gre za prvo srečanje lektorjev na kongresu. Vodja sekcije za slovenščino v javnosti Marko Stabej je privolil v sodelovanje, a predsednici še ni poslal prispevka in sporočil imen sodelavcev.  Je pa poslal Matjažu Zaplotniku pismo, da  do ponedeljka čaka sodelavce. Urejanje zbornika je v fazi vračanja referatov. Veliko jih je za 50 % predolgih, kar podraži tiskanje in podaljša čas za branje. Predsednica je še enkrat opozorila, naj se referenti držijo navodil in podajo jezikovno obdelane referate.  Alenka Šivic Dular je vprašala, zakaj ni naslova referatov. Nekateri naslovov  še niso poslali, nekateri pa ne bodo prispevka objavili v zborniku in bodo le ustno nastopali. Kongres bo prvič organiziran brez državne podpore. Na ARRS so finančno pomoč zavrnili enako kot za simpozij Obdobja.  Zavrnitev so utemeljili s trditvijo, da Boža Krakar Vogel nima vseh potrebnih točk za vodenje projektov. Ker se je predsednici utemeljitev zdela nekorektna in je sama ugotovila, da  potrebne točke ima, se je pritožila. Od JAK-a ni bilo niti odgovora. Ker ni niti zavrnitve, se bo o tem povprašalo in urgiralo. Boža Krakar Vogel bo apelirala na dobrodelnost inštitucij, npr. Oddelka za slovenistiko, a veliko sredstev ne pričakuje. Alenka Šivic Dular je predlagala, da bi se organiziralo tako, da se davčni del nakaže društvu. Erika Kržišnik je predlagala, da bi se dalo na SlovLit, ko bo naslednji rok. Boža Krakar Vogel  je povedala, da so dali pravočasno. Irena Novak Popov je predlagala, da bi se dalo še večkrat. Miran Hladnik je napisal, da je to naredil, a v računovodstvu ni zabeleženo, v izpiskih še ni zavedeno, davčna uprava  tega ni odkrila. Kotizacija se  ne zvišuje, ampak ostaja  110 € za člane in 160 € za nečlane. Plačilo  direktno na kongresu bo dražje, in sicer 160 € za člane in  210 € za nečlane. Predavatelji še vedno ne plačajo kotizacije. Irena Novak Popov je opozorila na zamejce, ki nimajo v ozadju ustanove, ki bi jim plačevala udeležbo. Alenka Valh Lopert je povedala, da se kongresa namerava udeležiti 8 ljudi iz Porabja in je predlagala, da bi bilo pozitivno, če bi jih povabili.  Franci Just je predlagal, da bi jim nekaj lahko krila Zveza Slovencev. Alenka Šivic Dular je predlagala, da bi se obrnili na konzula v Monoštru. Zoltan Jan je opozoril, da bi morali biti upokojenci opravičeni kotizacije. Člani študentske sekcije društva ne plačajo kotizacije in,  če je le mogoče, pomagajo na kongresu, imajo pa vstop na predavanja, ne pa na ostale prireditve in ne dobijo kongresne vrečke z zbornikom. Študenti nečlani društva morajo obvezno plačati članarino, če se želijo udeležiti kongresa. Ker bi precej ljudi prišlo na kongres za 1 dan, je Boža Krakar Vogel prosila za mnenja, ali se lahko uvede polovična kotizacija. Alenka Šivic Dular je bila za. Za polovično kotizacijo naj bi udeleženec dobil gradivo in se lahko udeležil vseh prireditev, ki se dogajajo na tisti dan. Irena Novak Popov je  spomnila, da  se moralo vse preračunati, da bi se videlo, kaj bi se dobilo za pol kotizacije. Opozorili so, da tudi za druge konference ni polovičnih kotizacij. Franci Just je bil za plačevanje polne kotizacije v vsakem primeru. Alenka Šivic Dular je predlagala sistem konferenc in kongresov. Udeleženec naj bi v formularju izpolnil, katerih aktivnosti prireditve se namerava udeležiti. Predlagala je, da bi se stroški večerij in prireditev izključili iz kotizacije in bi se plačevali posebej. France Novak je predlagal prost vstop za tiste, ki se želijo udeležiti le nekaterih predavanj.  Boža Krakar Vogel je predlagala, da naj bi takšni udeleženci potem plačali  zbornik, če ga bodo želeli vzeti. Kandidatka za priznanje za življenjsko delo je pravkar upokojena profesorica slovenščine Marija Sajko iz Maribora.  Alenka Valh Lopert  se je že pozanimala za grafiko.  Na Odeelku za pedagogiko so pripravljeni narediti za 80 €, bo pa to verjetno grafika nekoga od študentov višjih letnikov. Alenka Valh Lopert  je predlagala na eni strani vrečke mariborski most, na drugi  pa pesem Janka Glazerja Maribor z mosta. Predsednica se je zahvalila vsem, ki potrpežljivo delajo.

Sklepi: Kotizacija ostaja celotna ne glede na čas udeležbe, ker se veliko dobi, ne vključuje le kosila in sobotne ekskurzije. Udeleženci, ki se nameravajo udeležiti le kakšnega predavanja, bodo plačali zbornik, če ga bodo želeli vzeti.

 K 3. točki

Ker sestanek vodij sekcij ni bil realiziran, so vodje dobili nekaj vprašanj v razmislek. Marko Stabej želi odstopiti kot vodja sekcije za slovenščino v javnosti, saj je problematika aktualna zadeva, ki se jo veliko obravnava in je zato vprašanje, kako smiselno in potrebno je, da je pod okriljem društva. Viktor Majdič želi odstopiti kot vodja lektorske sekcije. Nekatere sekcije so v mirujočem stanju, druge, recimo rusistična, pa delujejo zelo uspešno. Oživlja se tudi sekcija  za znanost mladini pod vodstvom Mojce Nidorfer Šiškovič, ki je predstavila zamisel o tekmovnanju Slovenščina ima dolg jezik. Tekmovanje naj bi spodbujalo kreativnost in raziskovalno dejavnost pri učencih in dijakih in naj ne bi bilo preverjanje znanja kot Cankarjevo priznanje, ampak naj bi  res zahtevalo poglobljeno poznavanje slovenščine. Predstavila je gradivo, ki smo ga prejeli po elektronski pošti. Na osnovi ostalih tekmovanj  naj bi bila določena merila, standardi in  potek tekmovanja. Dobro bi bilo ustanoviti delovno skupino, ki bi postavila smernice in pravila. Apelirala je predvsem na zaposlene v šolah. Za vsako leto naj bi bila določena tema, ki bi jo obdelovali. Tekmovanje naj bi zajemalo tudi medpredmetno povezavo in možnost vključitve različnih krožkov v dejavnost. Predlagala je tudi točke za učitelje, ki bi delovali v okviru te sekcije. Tekmovanje naj bi bilo najprej šolsko, potem pa državno. Na koncu  bi se podelila priznanja in organiziralo druženje.  Boži Krakar Vogel in Ireni Novak Popov se je ideja zdela zanimiva in res dobra alternativa Cankarjevemu priznanju. Irena Novak Popov  je opozorila, da  je Cankarjevo priznanje izgubilo ustvarjalno noto. Boža Krakar Vogel je predlagala še nekaj tem, npr. radio, dialektološke teme, dramatizacijo kratke zgodbe, lutke, risanke ipd. Želi narediti eksperiment na 2 ali  3 šolah, da bi preizkusili  logistiko in motivacijo za tekmovanje. Opozorila je tudi na točke za sodelujoče uspešne učence in dijake.  Za člana delovne skupine je predlagala Mileno M. Blažič. Milena M. Blažič je predlagala, da bi bil član še nekdo od študentov. Zaradi ukvarjanja s fanovsko literaturo se ji je zdela zelo primerna kandidatka Petra Jordan. Kot lokacijo dogajanja je predlagala Kinodvor, Kino Šiška, Lutkovno gledališče. Sonja Žežlina in Danica Rangus sta bili zainteresirani za idejo. Mojca Nidorfer Šiškovič bo poslala vabila za zainteresirane, ki bi želeli sodelovati v delovni skupini. Zaenkrat sta sodelovanje potrdili Milena M. Blažič in Senija Smajlagić.

 France Novak je poročal o delovanju in problematiki leksikološke sekcije. Sekcija je posvečena predvsem Pleteršniku in je nastala, ko je bilo treba zapisovati narečne besede. Izpostavil je, da je težko odgovoriti na vprašanje, ali je sekcija potrebna. Priznal je, da se s problematiko res ukvarja dovolj drugih delavcev, zelo angažirana pa je tudi pišeška občina. Opozoril pa je na pomen poznavanja slovarjev za stroko. Predlagal je, da bi se občasno lahko organizirala okrogla miza z aktualnimi vprašanji leksikologije in leksikografije. Vodenje sekcije je pripravljen odstopiti mlajšim.  Boža Krakar Vogel  je opozorila, da je za vsako dogajanje znotraj sekcije odgovoren vodja. Irena Novak Popov je predlagala leksikografsko-leksikološko okroglo mizo na naslednjem kongresu in France Novak se je strinjal. Alenka Šivic Dular je poudarila, da morajo imeti vse delujoče sekcije pravico do nastopa na kongresu. Irena Novak Popov  je predlagala, da bi na letošnji lektorski okrogli mizi na kongresu določili vodjo lektorske sekcije SdS, do takrat pa naj bi to nominalno ostal Viktor Majdič. Franci Just je opozoril, naj vodje sekcij poskrbijo za svoje naslednike. Alenka Valh Lopert je povedala, da je v Mariboru lektorska sekcija organizirana posebej zaradi vključitve lektorjev v društvo, saj morajo tudi oni dobiti občutek stanovski pripadnosti, kar je včasih težko, ker ne delujejo niti na fakulteti niti v šoli.  Predlagala je organizacijo predavanj znotraj te sekcije, ker je pravopisnih vprašanj res veliko. Zelo pomembna se ji zdi tudi vključitev lektorjev na slavistične kongrese. Boža Krakar Vogel je opozorila, naj sekcije razmislijo o svojih načrtih delovanja za naslednje leto in naj jih naslovijo na tajnico društva.

Sklepi: Treba je ugotoviti, za delovanje katere sekcije je potrebna podpora društva, kje  pa se je delovanje res preneslo na druga področja.

K  4. točki

MOL je pripravljena pomagati s prostori za posvetovanje, ki naj bi bilo 18. Novembra 2011 popoldne, a ga bo treba prestaviti zaradi sodelovanja Mojce Nidorfer Šiškovič na Obdobjih. Boža Krakar Vogel se je sestala z direktorjev Zavoda za šolstvo. Na Zavodu za šolstvo so bili  glede Cankarjevega priznanja zadržani zaradi slabih izkušenj. Ugotovljeno je bilo, da organizacija z 2 naslovov ni več mogoča in mora tekmovanje organizirati 1 organizator, vendar so na Zavodu za šolstvo pristali, da naj bi bila v novi komisiji za pripravo nalog tudi 2 člana SdS, s čimer se strinja tudi predsednik tekmovalne komisije Igor Saksida. Še vedno naj bi učenci za tekmovanje prebrali  nekaj knjig in potem na ustrezno temo reševali naloge objektivnega tipa in pisali esej. Božo Krakar Vogel  moti podobnost eksternim preverjanjem znanja. Posvet, ki je predviden novembra 2011, naj bi bil tako namenjen tudi formatu nalog na tekmovanju. Moral bi implicirati historiat tekmovanj, sedanje stanje in vizijo za prihodnost. Boža Krakar Vogel želi problematiko prepustiti didaktični sekciji. Pozvala bo Marjano Hodak, naj k sodelovanju povabi mentorice in morebiti tudi študente. V program posveta bi bile vključene tudi raziskave seminaristov didaktike književnosti na temo tekmovanj. Sicer naj bi posvet zajemal nekaj referatov in razpravo. Tehtni in argumentirani referati bi se tudi objavili v JiS.  Zoltan Jan je opozoril na že obstoječi historiat nalog, ki ga je objavil prejšnji vodja Vlado Pirc. Predlagani za sodelovanje na posvetu in kasneje pri izvedbi tekmovanja so bili tudi Iva Potočnik, Milena Kerndl in Klemen Lah, ki se je večini zdel bolj primeren za sodelovanje s sekcijo za znanost mladini.

Sklepi: 2 člana SdS bosta v tekmovalni komisiji. Posvet bo, vendar bo spremenjen datum.

K  5. točki

Slavistična knjižnica dobro poteka. Zoltan Jan je UO prosil, naj imenuje novega urednika, ker se je sam upokojil. Predlagal je Ireno Novak Popov, ki je vlogo z veseljem sprejela. Tehnično bo pri Slavistični knjižnici pomagal Matjaž Zaplotnik. Zoltan Jan je opozoril na pomen historiata, saj je pomembno voditi evidenco, koliko knjig je izšlo v tej knjižnici. Do zdaj jih je 16.  Kot avtorica naslednje monografije se je prijavila Alenka Žbogar. Alenka Korun pa želi tudi objaviti članke o Lojzetu Kovačiču. Zoltan Jan je opozoril, da morajo biti objavljene znanstvene monografije in ne zborniki člankov, a je Irena Novak Popov opozorila, da so med objavami tudi zborniki. SR že deluje pod novim vodstvom Mirana Hladnika in  tudi finančno nima težav. Za novo urednico JiS se je odzvala Đurđa Strsoglavec, ki trenutno išče ekipo urednikov.  Predvsem je problem tehnični urednik. Upa, da ga bo našla naslednji teden in bo potrjen na naslednji seji. Iziti bosta morali 2 dvojni številki.  Irena Novak Popov je opozorila, da bi morali za 1 dvojno številko biti članki o Svetlani Makarovič. Boža Krakar Vogel je potem ugotovila, da mora posebej iziti še številka na temo Svetlana Makarovič. Matjaž Zaplotnik je povedal, da bo 1 kronika izšla prvi teden julija, druga pa pred kongresom.

Sklepi: Irena Novak Popov je potrjena kot urednica Slavistične knjižnice. Nova urednica JiS bo začela na novo z novim letnikom.

K  6. točki

Za letos je prišlo okrog  2000 € plačanih članarin, kar pomeni, da je 80 članov. Najbolj vestno  so oddali prispevek iz Ljubljane (okrog 2000 €), plačalo pa je tudi 12 članov iz   Dolenjske. Sonja Žežlina je povedala, da niso nič poslali, da bi članstvo opomnili na plačilo  članarin,  ker so se prvo polovico leta ukvarjali s primorskimi slovenističnimi dnevi. Povedala je, da je zdaj večja verjetnost, da bodo plačali zaradi popustov v Slovenskem  narodnem gledališču. Senija Smajlagič je povedala, da v Kopru še niso plačali, ker je blagajničarka na porodniškem dopustu. Božo Krakar Vogel  zanima število članov. Aktivnih naj bi bilo okrog 200. Predlagala je, naj društva z do 15 člani, ki komaj zmorejo za svojo administracijo ne odvajajo polovice prispevka SdS. Danica Rangus članstvo motivira z ekskurzijami, ki jih plačajo šole, zato gredo tudi nečlani. Oprostila bi plačilo v blagajno matičnega društva tudi Maribor zaradi kongresa. Povedala je, da ni nič narobe, če z denarjem od članarin honorirajo še koga od aktivnih študentov.  Na Koroškem so pobrali 22 članarin, kar je največ v zadnjih 10 letih. Toliko članarin je bilo zaradi organiziranega pravopisnega seminarja, ki so se ga udeležili učitelji osnovnih in srednjih šol v zelo velikem številu. Alenka Šivic Dular je opozorila, da še ni prejela položnice za članstvo. Boža Krakar Vogel je utemeljila, da je to zato, ker je članica UO.  Potem so člani UO prostovoljno želeli, da ne bi bili več opravičeni članarin. Janja Urbas je povedala, da vsi učitelji ruščine niso dobili položnic, ampak so za, da jih dobijo. Kljub prizadevanjem in pošiljanju dokumentacije na ministrstvi za šolstvo in visoko šolstvo, od koder ni odgovora, je finančno stanje društva še vedno slabo. Letos bo kongres izpeljan. Ni pa gotovo, če bo  še mogoče imeti takšna tridnevna srečanja. Če ne bo možno, bo treba začeti razmišljati o krčenju. Alenka Šivic Dular je opozorila, naj vsi zainteresirani obvestijo svoje kolege, da je v SR članek o mednarodnem slavističnem kongresu. Rok za prijavo je 1. oktober 2011, rok za pošiljanje prispevkov pa šele decembra 2011.  Boža Krakar Vogel je povprašala po svojem imenovanju na Mednarodnem komiteju za vodjo komisije za izobraževanje. Vlogo je pripravljena sprejeti, a želi, da se jo obvesti.  Alenka Šivic Dular tega podatka nima, a bo poizvedela. Septembra 2011 je bila ob sestanku komisije za etimologijo odkrita Bezlajeva plošča, ki nima lastnika. Alenka Šivic Dular je prosila SdS, če bi bilo pripravljeno biti formalni lastnik.  Stroškov za ploščo ni.

Sklepi: Društva z manj kot 15 člani članarin ne odvajajo matičnemu društvu, ravno tako ne Maribor zaradi kongresa. Člani UO bodo na lastno pobudo plačevali članarine. 

Zapisnikarica: Maruška Agrež

Ljubljana, 1. 7. 2011