SEMINARJI za učitelje MENTORJE IN SOMENTORJE TEKMOVALNIH SKUPIN

V OKVIRU TEKMOVANJA SLOVENŠČINA IMA DOLG JEZIK, KNJIŽEVNOST NA FILMU 5

Sobota, 24. september 2016, M Hotel (Derčeva 4, Ljubljana; www.m-hotel.si/)

Program

  9.00–9.30        dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Slovenščina ima dolg jezik – petič

9.30–10.30        red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič: Začetki in konci pripovedi

10.30–10.45       odmor

10.45–12.15       mag. Nataša Konc Lorenzutti: Dialog (predavanje z delavnico)

12.15–13.15       odmor za kosilo

13.15–14.45       Miha Hočevar: Analiza filmov zadnjega tekmovanja

14.45–15.00       odmor

15.00–16.30       Matevž Luzar: O filmskem scenariju    

16.30–17.15       Dženi Rostohar in Manja Voglar: Od novinarskega do filmskega krožka (primer prakse, razprava predavateljev in udeležencev)

 

Sreda, 12. oktober 2016, M Hotel: Nadaljevalni seminar

Program

16.00–17.30 Miha Hočevar: Osnove filmske produkcije in režije

17.30–17.45 odmor

17.45–19.15 Matevž Luzar: Priprava scenarija po literarni predlogi

 

Torek, 18. oktober 2016, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru – ODPOVEDANO ZARADI PREMAJHNEGA ŠTEVILA PRIJAV

Program

16.00–17.00 dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu    – kako izpeljati projekt na šoli

17.00–17.15 odmor

17.15–18.45 Miha Hočevar: Osnove filmske produkcije in režije, primeri s tekmovanja

18.45–19.15 Razprava

O predavateljih in programu (po abecednem redu)

 

Miha Hočevar: Analiza filmov zadnjega tekmovanja, Osnove filmske produkcije in režije

Pristop k pripravi filma se znatno razlikuje glede na:

–       avtorje in sodelavce;

–       literarno predlogo (dialoška, nedialoška, linearna ali nelinerna pripoved);

–       okoliščine filmske produkcije in režije.

V prvem prispevku se bomo posvetili analizi kratkih filmov, ki so že nastali v okviru tekmovanja Književnost na filmu, v drugem pa osnovam filmske produkcije in režije.

Miha Hočevar je režiser in scenarist. Preživlja se večinoma s komercialnimi projekti, piše scenarije, posnel je nekaj sto reklam in celovečerne igrane filme: Jebiga (2000), Na planincah (2003), Distorzija (2009) ter zelo uspešna in gledana mladinska filma Gremo mi po svoje (2010) in nadaljevanje Gremo mi po svoje 2 (2013).

 

Nataša Konc Lorenzutti: Dialog

Za snemanje filma se je treba govorno skrbno pripravljati. Vedeti je treba, kako se zapisana beseda pretvarja v govorjeno in kaj vse mora govorec pri tem upoštevati ter obvladati. Če dialoge pišemo sami, moramo ves čas imeti pred očmi, da morajo biti govorljivi, verjetni, neprisiljeni – izbiramo besede, ki ustvarjajo tekoč ritem. V filmu se namreč, posebno pri govoru, razkrije tudi tisto, česar z besedo nismo nameravali povedati. Na delavnici bomo napisali in govorili različne dialoge, pri čemer bomo pozorni predvsem na izbiro zvrsti ter njeno izvedbo.

Nataša Konc Lorenzutti se je rodila 1970 v Kranju, diplomirala in magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V tretjem letniku (1992) je prejela fakultetno Prešernovo nagrado za vlogo Ofelije. Sodelovala je s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju in Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici. Od leta 2006 dalje poučuje umetnost govora na dramsko-gledališki smeri na Gimnaziji Nova Gorica, sodeluje z Zavodom za šolstvo kot soavtorica učnega načrta za umetniško gimnazijo dramsko-gledališke smeri. Uveljavlja se predvsem kot mladinska pisateljica, piše pa tudi za odrasle. Objavlja v revijah Cicido, Ciciban in Mavrica. Napisala je tudi nekaj scenarijev za igrane oddaje Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Z dijaki dramsko-gledališkega oddelka Gimnazije Nova Gorica uprizarja avtorske mladinske igre (Društvo starejših bratov, Kekec gor, Kekec dol, Reci gladko tetanus).

 

Matevž Luzar: Priprava filmskega scenarija (po literarni predlogi)

Izdelava scenarija za udeležbo na tekmovanju ni obvezna, saj ga v okviru tekmovalnega izdelka ni potrebno oddati, vendar pa je scenarij nujen kot podlaga pred snemanjem filma. Prvo predavanje bo posvečeno pripravi scenarija od načrtovanja do izvedbe, drugo pa bo usmerjeno na izdelavo scenarija po literarni predlogi in bo potekalo v obliki delavnice.

Matevž Luzar je rojen leta 1981 v Trbovljah. Najprej je študiral teologijo, nato pa leta 2009 zaključil študij na AGFRT. S prvim kratkim igranim filmom Prezgodaj dva metra spodaj je prepotoval svet in bil nagrajen na mednarodnih festivalih (Munchen – LuggiWaldleitnerPreis za najboljši scenarij, Lodz – grandprix itd). Njegov diplomski film Vučko je bil nominiran za študentskega oskarja na “35th AnnualStudentAcademyAwards® competition”, prejel je več pomembnih mednarodnih nagrad. V letu 2012 je končal svoj prvi celovečerni film Srečen za umret (Good To Go). Poleg režije deluje tudi kot scenarist, njegovi scenariji so bili večkrat nagrajeni. Več na spletni strani www.matevzluzar.com.

 

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Slovenščina ima dolg jezik – petič

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu, je v štirih letih spodbudilo k sodelovanju učitelji, učence in dijake na več kot 100 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji. Nastali so raznovrstni tekmovalni izdelki – kratki filmi, v katere učenci in dijaki s svojimi mentorji prenesli književna dela: pesmi, kratke zgodbe, pravljice, romane in dramska dela. Najkakovostnejši so na ogled na spletnih straneh Slavističnega društva, sekcije Znanost mladini, uporabni kot učno gradivo. Izkušnje s preteklih tekmovanj še utrjujejo prepričanje o pravem poslanstvu tekmovanja: raziskovalnem in ustvarjalnem delu pri slovenščini, iskanju raznolikih interpretacij obravnavanih književnih del in aktualizacij pri njihovem prenosu v filmski jezik in spodbudi za celovito projektno delo tekmovalnih skupin in njihovih mentorjev.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je vodja programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru tega je organizirala več odmevnih mednarodnih projektov pod naslovom Svetovni dnevi, med njimi več povezanih s filmi. Doktorirala je na področju pragmatičnega in korpusnega jezikoslovja s temo poslovnega sporazumevanja preko e-pošte. Kot vodja sekcije Znanost mladini Slavističnega društva Slovenije je dala pobudo za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik in vodi strokovno komisijo tekmovanja.

 

Alojzija Zupan Sosič: Začetki in konci pripovedi

Začetek in konec sta pomembni sestavini vsakega umetnostnega dela, tudi filma. Obe prvini bom definirala v okviru parabesedila ali predbesedila, predgovora in naslova in pri tem izhajala iz teze, da na izbiro začetka in konca vplivata literarnosmerna in zvrstno-vrstno-žanrska identiteta. Med različnimi predlogi je najbolj uporabna Richardsonova tridelna delitev začetka: začetek v pripovedi, zgodbi in okvirnem materialu, ki ga imenuje (avtorsko) predbesedilo in v katerega uvršča naslov, posvetilo, epigraf (geslo ali moto), kazalo, avtorjevo opazko ali predgovor ter ostalo. Pri razlagi konca se bom navezala na ustaljeno Forsterjevo definicijo konca (in zaključka) ter njegovo delitev na  zaprti in odprti konec. Zaprti konec je po njegovi opredelitvi konec z zaključkom, značilen za tradicionalne pripovedi; v nasprotju z njim je odprti konec nezaključeni konec, ki ne razrešuje dilem in ne  odgovarja na postavljena vprašanja.

Red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič je literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica, zaposlena na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Področja njenega raziskovanja so: sodobni slovenski roman 20. in 21. stoletja, slovenska književnost v primerjalnem kontekstu (modernizem in postmodernizem), slovenska ljubezenska poezija, teorija pripovedi in pripovednih žanrov, teorija spola in spolne identitete. Objavila je tudi več srednješolskih učbenikov (npr. Branje 3 in Branje 4 kot soavtorica) in štiri monografije: Zavetje zgodbe. Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja, Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman, V tebi se razraščam, antologija slovenske erotične poezije, Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu. Bila je tudi v odboru za Prešernove nagrade in mednarodno nagrado EuropeanpremioStrega, v žiriji za najboljši slovenski roman kresnik (2012–2013) in predsednica žirije Fabula (2008–2010), nagrade za najboljšo slovensko kratko zgodbo.

 

Manja Voglar in Dženi Rostohar: Od novinarskega do filmskega krožka (primer prakse)

Učiteljici mentorici bova predstavili delo z učenci za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik.

– kdaj in kako organizirava prva srečanja z učenci in spodbude pri izbiri literarne predloge

– usmeritve učencem glede izbranega literarnega dela in možnosti prenosa na film

– izdelava storyboarda ali scenarija

– predstavitev vlog pri izdelavi filma ter razdelitev vlog med učenci – režiser, snemalec, montažer, igralci ...

– vaje pred snemanjem

– snemanje, napotki pred in med snemanjem

– montaža in dokončanje filma ter ureditev vseh prilog.

Manja Voglar in Dženi Rostohar poučujeta slovenščino na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in od vsa leta od začetka kot mentorici svojim učencem sodelujeta pri tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik. Kratki filmi tekmovalnih skupin pod njunim mentorstvom so prejeli več najvišjih priznanj tekmovanja ter priznanja za posebne dosežke. Predstavili bosta svoje delo in izkušnje s tekmovanjem, sledila pa bo razprava z vsemi udeleženci seminarja.