Je ena vidnejših soavtoric prvih in dolga leta temeljnih sodobnih učbeniških kompletov za pouk slovenskega jezika in sporočanja v t. i. usmerjenem izobraževanju (1981–1987) oz. v gimnazijah, srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Pri pripravljanju učbenikov Slovenski jezik I (1982; ponatisi vsako leto od 1986 do 1994) in Slovenski jezik II (1988; ponatisi vsako leto 1989–1992 ter 1994–1995 in 1998) je sodelovala z dr. Janezom Dularjem, dr. Bredo Pogorelec, Marijo Kolar in Ivom Zrimškom, pri prvem učbeniku tudi z dr. Tinetom Logarjem. Delovna zvezka Slovenski jezik I (1989; ponatisi vsako leto od 1990 do 1994) in Slovenski jezik II (1985; ponatisi 1987, 1989–1992, 1994) je sestavila skupaj z Ivom Zrimškom oz. z Marijo Kolar. Ob njenem soavtorstvu je nastal tudi učbenik Slovenski jezik in stilistika (1979).

Prav tako je sodelovala pri pisanju priročnika Književnost na maturi (1994, ponatis 1995) skupaj z dr. Božo Krakar-Vogel in Nado Barbarič. Je ena od soavtoric predmetnega izpitnega kataloga Slovenski jezik in književnost (1996) oz. Slovenski jezik (1989, 1999).

Preizkusila se je tudi kot urednica, in sicer je uredila zbornik 35 let slovenske gimnazije v Kopru: 1945–1980 (1981) in Jubilejni Maestral (2005), glasilo dijakov Gimnazije Koper.

Cenjeno profesorico Rafko Kirn odlikujejo osebnostne lastnosti in strokovne kompetence, zaradi katerih vzbuja tako spoštovanje kot občudovanje pri svojih dijakih, njihovih starših, sodelavcih ter uglednih jezikoslovcih in didaktikih; te pa so otroška zvedavost, neuklonljiva načelnost, pedagoška odličnost, visoka strokovnost in predanost kakovosti.

Nada Đukić, predsednica Slavističnega društva Koper

Foto: Ladislav Jelen

Priznanja najboljšim doktorskim študentom

Tina Pečovnik Žakelj

Dr. Tina Pečovnik Žakelj, rojena 5. oktobra 1980 v Mariboru, je leta 2004 diplomirala na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na istem oddelku je tudi vpisala magistrski študij in si zagotovila neposreden prehod na doktorski študij. Doktorirala je aprila 2012, z disertacijo Miti v sodobni slovenski literaturi pod mentorstvom izr. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič. Njena znanstvena pot je pisanje disertacije povezala z objavljanjem znanstvenih in strokovnih prispevkov ter uveljavljanjem na različnih področjih. Tako je objavila članka Zgodovinska vsakdanjost in Miti v dramatiki Vena Tauferja in Daneta Zajca.

 V doktorski disertaciji Miti v sodobni slovenski literaturi je raziskala mitologizacijo v izbranih delih slovenskih pripovednikov, pesnikov in dramatikov: Ferija Lainščka, Vlada Žabota in Nine Kokelj; Gregorja Strniše, Svetlane Makarovič in Vena Tauferja ter Gregorja Strniše, Daneta Zajca in Vena Tauferja. Pomemben avtoričin prispevek k slovenski literarni zgodovini je sistematizacija posameznih teorij mita, izdelava lastnega koncepta analize ter poglobljena analiza mitologizacije v izbranih literarnih delih. Posebej dragocen je avtoričin prispevek v določanju razmerja med raziskavo mita kot fragmenta ter mita v obliki neomitičnega mišljenja. V tem smislu je disertacija natančno določila vrsto mita, ki je fragmentno vpleten v delo, načine njegovega vpletanja ali vgrajevanja ter strukturo in položaj neomitičnega razpoloženja, kar je povezala z drugim delom disertacije, analizo izbranih leposlovnih del. Celotna raziskava je dokazala, da se v proznih delih pojavlja mitologizacija fragmentarno in v obliki neomitičnega vzdušja, v pesniških zbirkah se pesniki navezujejo na mit fragmentarno, kar običajno pomaga še pri ustvarjanju neomitičnega razpoloženja. Tudi v dramskih delih, ki se uvrščajo med poetične drame, je mitologizacija različna; poleg fragmentnih navezav na različne grške, finske, slovanske in biblične mite je različno tudi neomitično vzdušje.

Ker je predlagana disertacija izvirno, inovativno in znanstveno pomembno delo v slovenski literarni vedi, saj se doslej ni še nihče tako poglobljeno ukvarjal z miti v vseh zvrsteh ter različnih žanrih, oblikah, stilih in poetikah, jo predlagamo za posebno priznanje Slavističnega društva Slovenije.

izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič

Marjeta Pisk

Dr. Marjeta Pisk se je rodila 12. februarja leta 1977 v Kopru. Zavezanost življenju Goriških brd, kjer je preživela mladost, jo je po gimnaziji v Novi Gorici in študiju slovenskega in latinskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani usmerila pri izbiri teme doktorske disertacije na Fakulteti za humanistiko Unverze v Novi Gorici. To zavezanost, izraženo kot raziskavo pesemskega izročila, je v disertaciji z naslovom Kontekst v raziskavah ljudske pesemske tradicije – primer Goriških brd pod mentorskim vodstvom izr. prof. Marjetke Golež Kaučič in dr. Marije Klobčar uokvirila v premišljeni pretres samega folklorističnega dela. Problemsko ost svoje doktorske disertacije je namreč usmerila v tisto področje raziskovanja pesemskega izročila, ki doslej ni bilo deležno teoretskih premislekov. Temeljno raziskovalno pozornost je tako namenila vprašanju konceptov zavedanja etničnosti in njihovemu udejanjanju v prizadevanjih glasbene folkloristike oziroma vključevanja folklorističnih prizadevanj v narodnoidentitetne procese.

Z disertacijo, osredotočeno na območje Goriških brd, je s terenskim delom razkrivala podobo pesemskega izročila in podobo oblikovanja pogledov nanj, s tem pa je, hkrati z izčrpnimi teoretskimi premisleki, razprla poglede na vlogo in pomen konteksta v folklorističnih raziskavah. Zavedajoč se kompleksnosti pomena konteksta in interpretativne vloge raziskovalca v njej, je kontekst sam opazovala tako v njegovi ožji pojavnosti, izraženi v samih procesih izvajanja, in v kompleksnosti, razumljeni kot širši kontekst, ki je vplivala in vpliva na ustvarjanje podobe ljudske pesemske tradicije.

Raziskovanje pesemskega izročila v Goriških brdih je dr. Marjeta Pisk tako s svojo doktorsko disertacijo Kontekst v raziskavah ljudske pesemske tradicije – primer Goriških brd umestila v poglobljen premislek stroke in v sodobni diskurz o folklorističnem raziskovanju, zato jo predlagamo za posebno priznanje Slavističnega društva Slovenije.

dr. Marija Klobučar

Priznanja najboljšim dodiplomskim študentom

Maruška Agrež

Univerzitetna diplomirana slovenistka in anglistka Maruška Agrež je v času dodiplomskega študija pokazala izjemno mero strokovne in znanstvene vedoželjnosti, študijske predanosti, samostojne ustvarjalnosti, hkrati pa se je aktivno vključevala v obštudijske dejavnosti v okviru Slavističnega društva Slovenije in Filozofske fakultete. V diplomskem delu je z izborom zahtevne teme in njene uspešne metodološke in teoretične obdelave dokazala, da je nadarjena, sposobna in perspektivna raziskovalka zgodovine slovenskega jezika.

Njeno odlično diplomsko delo z naslovom Prevajalski in skladenjsko-pomenski vidik členkov ja, le in samuč v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile, ki po kakovosti in obsegu močno presega tovrstna znanstvena besedila, je bilo izbrano po avtoričinem uvidu v neraziskana področja slovenske zgodovinske slovnice in je nastalo s poglobljenim pregledom vse dostopne tuje in domače strokovne literature ter samostojnim oblikovanjem prevodne tipologije členkovnih funkcij in pomenov glede na nemško prevodno predlogo. Zanj se je v poletnem semestru l. 2010 intenzivno teoretično usposabljala na izmenjavi Erasmus ob somentorstvu prof. dr. Jochena Raeckeja iz Novofilološke fakultete Univerze Karla Eberharda v Tübingenu in ga uspešno zagovarjala 23. 5. 2011, izsledke pa predstavila v strokovnih in znanstvenih krogih: 5. 3. 2012 s predavanjem na Lingvističnem krožku FF, izsek iz njega, Povezovalno funkcijo besede le v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile, pa že oktobra 2011 na slovenskem slavističnem kongresu v Mariboru z objavo v zborniku. Izčrpnemu raziskovanju členkovnih skladenjskih in pomenskih razsežnosti v zvrstno in časovno različnih besedilih se posveča tudi na podiplomski ravni.

Njene dodatne obštudijske aktivnosti v okviru Slavističnega društva Slovenije so povezane z vodenjem študentske sekcije od oktobra 2007, s sodelovanjem pri organizaciji in izvedbi slovenskih slavističnih kongresov. Dejavna je bila tudi v okviru FF UL in bila 5 let predstavnica letnika, 3 leta tutorka, nato še eno leto tutorka za študente s posebnimi potrebami, izkazala se je s (so)organizacijo 4 slovenističnih ekskurzij, sprejema študentov iz Tübingena in iz Zadra (2008–2010), zadnja 3 leta zavzeto opravlja demonstratorsko delo. Leta 2009 je poučevala slovenščino otroke koroških Slovencev na aktivnih počitnicah v Piranu, priložnostno tudi lektorira, inštruira ter prevaja,

Tudi v času dodiplomskega študija izkazuje življenjsko predanost slovenistični stroki, zato jo predlagamo za posebno priznanje Slavističnega društva Slovenije.

red. prof. dr. Irena Orel

Tina Glazer

Tina Glazer je diplomsko nalogo z naslovom Medbesedilna analiza romanov Ure Michaela Cunninghama in Gospe Dalloway Virginie Woolf napisala pri mentorici izr. prof. dr. Darji Pavlič in z oceno odlično (10) zagovarjala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Univerze v Mariboru leta 2011. Naloga, ki obsega 76 strani razpravnega besedila, je sestavljena iz teoretičnega dela, v katerem so predstavljene glavne značilnosti intertekstualnosti in modernega romana, ter osrednjega dela, v katerem je analizirana medbesedilnost v romanu Ure.

Tina Glazer v svojem diplomskem delu izhaja iz vprašanja, kako se je Michael Cunningham pri pisanju svojega romana navezal na delo Virginie Woolf, ki ga je uporabil kot literarno predlogo. Kot ugotavlja, se medbesedilnost kaže na dveh ravneh: na vsebinski ravni je Cunnigham prevzel zgodbo, osrednje like in teme, prepoznavni pa so tudi dobesedni citati in številne aluzije. Z analizo pripovednih postopkov je ugotovila, da je Cunnigham prevzel tudi postopke, ki jih je uporabljala njegova predhodnica in so značilni za moderni roman, med njimi zlasti polpremi govor. Tina Glazer se je posebej posvetila vprašanju fokalizacije, pri čemer sta jo zanimala položaj fokalizatorja glede na zgodbo in objekt fokalizacije. Tudi v tem primeru je ugotovila, da je Cunnigham prevzel postopke, značilne za Virginio Woolf, torej notranjo, globinsko in pomnoženo fokalizacijo. Podobnosti pa je prepoznala tudi v načinih predstavljanja časa, prostora in oblikovanja sižeja.

Diplomska naloga Tine Glazer izhaja iz jasno zastavljenega raziskovalnega vprašanja in uporablja ustrezno raziskovalno metodologijo (glede intertekstualnosti se opira na raziskave Marka Juvana, pri proučevanju fokalizacije pa je bila njen glavni vir razprava Shlomit Rimmon-Kenan z naslovom Narrative Fiction). Z analizo medbesedilnosti je avtorica prišla do znanstveno relevantnih in prepričljivih sklepov, med odlikami njene naloge pa velja omeniti tudi lep razpravni jezik.

izr. prof. dr. Darja Pavlič

Maša Zevnik

Maša Zevnik je želela svoj študij slovenistike na koprski FHŠ skleniti z diplomsko nalogo, v kateri bi lahko zajela čim več jezikoslovnega znanja, pridobljenega med študijem, in hkrati s samostojnim raziskovalnim delom to znanje tudi nadgradila. Hkrati je želela prispevati nekaj novega k stroki, ki jo je sooblikovala vse svoje življenje. Prihaja namreč iz kolesarske družine, zato se je odločila za raziskovanje kolesarske terminologije, ki naj bi jo, kot sva si najprej zamislili, zbrala tako z izpisovanjem iz različnih pisnih virov kot s snemanjem in transkribiranjem besedil, ki bolj ali manj spontano potekajo med kolesarji in njihovimi sodelavci – in prav ti so se izkazali kot odlični informanti. Maša Zevnik je s svojim raziskovalnim delom pomembno prispevala k opisu strokovnega jezika te hitro razvijajoče se športne panoge in pripravila trdne temelje za nastanek slovarja sodobnega kolesarskega izrazja (terminološke slovarje, kot vemo, ponavadi pripravlja skupina strokovnjakov v sodelovanju z jezikoslovci, specialisti leksikografi več let).

Študentka je bila pri svojem delu izredno motivirana in zelo samostojna. Sama je ne le izbrala temo diplomskega dela, ampak se odločila tudi za metodo dela, ki je sicer lahko zelo učinkovita in plodonosna, a zahteva veliko časa in potrpežljivosti: morala je posneti živa, spontana besedila (in seveda poskrbeti za vso logistiko v zvezi s tem ter si priskrbeti dovoljenja za snemanje in uporabo gradiva), besedila je morala transkribirati (in se ob tem naučiti natančne fonetične transkripcije, vključno z zapisovanjem tonemskega naglaševanja), iz zapisov izluščiti strokovno izrazje in ga strokovno leksikografsko predstaviti (torej jedrnato predstaviti slovnične značilnosti terminov, njihov strokovni pomen in ustrezno ponazarjalno gradivo ter vse opremiti z metapodatki o diskurzu). Odločila se je vsa besedila tudi poknjižiti in jih tako približati tudi tistim, ki ne govorijo osrednjeslovenskega govorjenega jezika – njeni informatorji so bili večinoma, a ne izključno, Gorenjci, zato je na kratko predstavila tudi glavne značilnosti tega narečja. Hkrati prav ta »priloga« predstavlja tudi dragocen vir za analizo skladnje spontano govorjenega strokovnega jezika.

Ob vsem naštetem Mašo Zevnik predlagam za posebno priznanje Slavističnega društva Slovenije.

doc. dr. Jožica Škofic

Vida Forčič

Diplomantka slovenistike UP FHŠ Vida Forčič, doma iz Trsta, je v svoji diplomski nalogi z naslovom Slovenske šole v Italiji: zgodovinski pregled zakonodaje in novi izzivi v okviru razvoja manjšinske šolske politike pod mentorskim vodstvom izr. prof. dr. Vesne Mikolič izčrpno prikazala zgodovinsko-pravni razvoj slovenskega šolstva v Italiji in izpeljala zaključke iz empirične analize njegove vitalnosti. Rešitve, ki jih je naloga nakazala, so: spoštovanje mednarodnih sporazumov in iz tega izhajajoča recipročnost Londonske pogodbe, enakovredno obravnavanje vseh treh priznanih avtohtonih manjšin v Italiji, preprečitev novih krčenj šolske mreže, povezanost pri delovanju dijakov, predstavnikov manjšine in politikov, podpiranje rasti statusa slovenskega jezika v evropskem okviru, kvalitativna rast slovenskih šol in večja povezanost s Slovenijo na področju šolstva.

Vida Forčič je bila tudi med pobudniki akcije v Evropskem parlamentu, ki se je odvijala istočasno z nastajanjem njene diplomske naloge in je paralelno podprla proteste slovenskih dijakov na tržaških šolah, ki so se zavzeli za ohranitev slovenske šolske mreže. Forčičeva je poslala informacije o slovenskih šolah in protestih vsem italijanskim poslancem v Evropskem parlamentu ter od nekaterih pridobila pozitivne odzive in celo aktivno podporo. Tudi večina slovenskih poslancev je podprla njen poziv in poslala izjave za javnost v podporo slovenskim šolam. V Rimu je pridobila neposreden stik s pisarno tedanje ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini in začela pogajanja za srečanje z njo na temo slovenskih šol. Nazadnje je ključni del svoje diplomske naloge predstavila na Medskupini za manjšine v Evropskem parlamentu, kar je imelo odmev tudi v evropskih medijih.

Njena diplomska naloga je sad tega sodelovanja in začetek ozaveščanja evropske javnosti na to temo. Povzetek naloge je bil poslan tudi ministrici Gelmini v Rim. Rezultat te komunikacije je bila pisna obljuba s strani ministrice, da se v prihodnjem šolskem letu slovenska šolska mreža ne bo dodatno krčila.

Vido Forčič predlagamo za posebno priznanje Slavističnega društva Slovenije.

izr. prof. dr. Vesna Mikolič

Petra Kavčič

Petra Kavčič je diplomirala na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Za diplomo, ki jo je naslovila Praga v literarni perspektivi Zofke Kveder, in jo opravila pod mentorskim vodstvom izr. prof. Katje Mihurko Poniž ter s strokovno pomočjo doc. dr. Alenke Jensterle Doležal, se je odločila na študijski izmenjavi v češki prestolnici. Pregledala je pisateljičin opus in se poglobila v študij literarnovednih razprav o prostoru. Posebno pozornost je namenila češki tradiciji raziskovanja literarnega prostora. Petro Kavčič je zanimalo, kako so Prago opisovali pisatelji ter kako so upodobitve mesta interpretirali literarni zgodovinarji in kritiki. Obsežno gradivo je diplomantka skrbno pregledala in povzela bistvena spoznanja, ki doslej v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena. Na teh metodoloških izhodiščih je zastavila svojo analizo upodobitev Prage v delih Zofke Kveder. Ugotovila je, da je v pisateljičinih delih Praga mesto s spominom in predstavila značilne pisateljičine perspektive urbanega prostora. Sledeč Bachelardovemu konceptu srečnih in hvaljenih prostorov je izpostavila atelje in lastno sobo, pozornost pa je posvetila tudi drugim, negativno konotiranim, prostorom. Kot najpomembnejše pisateljičino delo v prikazovanju Prage je izpostavila roman Hanka. Petra Kavčič je v sklepu diplomske naloge zapisala, da lahko pisateljičine prikaze Prage razumemo tudi kot pomemben prispevek k literaturi srednjeevropske moderne in retoričnih konstrukcij prestolnic v njej. S tem je slovensko literarno vedo obogatila z novimi pogledi na ustvarjalnost Zofke Kveder.

Diplomske naloge ne odlikuje le poglobljen in metodološko utemeljen raziskovalni pristop, temveč tudi suverena in dosledna raba strokovnega jezika, ki dokazuje, da je Petra Kavčič v času svojega študija razvila sposobnost literarne interpretacije in artikulacije svojih spoznanj, s katerimi je dosegla visoko raven literarnovednega pisanja. Najboljša potrditev te teze je dejstvo, da je avtorica del diplomske naloge že objavila v reviji Apokalipsa. Zato jo predlagam za posebno priznanje Slavističnega društva Slovenije.