Boža Krakar Vogel

 

Uvodnik k zborniku Slovenskega slavističnega kongresa v Kopru

 

Zbornik vsebuje prispevke, predstavljene v obliki predavanj, referatov, diskusij na okrogli mizi, delavnic, pa tudi utemeljitev priznanj ter predstavitev novih knjig in projektov na slavističnem kongresu Slavistika v regijah – Koper, v Kopru septembra 2012. V skladu s konceptom aktualnega cikla slavističnih kongresov, da se po vrsti predstavijo univerzitetne slovenistike/slavistike v slovenskem prostoru, je prišla tokrat na vrsto koprska univerza. Slovenisti/slavisti delujejo na njej v okviru dveh fakultet Univerze na Primorskem – Fakultete za humanistične študije in Pedagoške fakultete v Kopru – ter v okviru Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS). Veseli nas, da so se vabilu k sodelovanju odzvali učitelji in raziskovalci z vseh teh ustanov. Tako se bralcu ponuja v prvem poglavju zbornika, Koprska slovenistika na stičišču kultur, temeljit vpogled v raziskovanje slovenskega jezika,literature, specialne didaktike in kulture v tem mladem in vitalnem strokovno-znanstvenem okolju. Koprska slovenistika usmerja svojo pozornost predvsem v kulturno bogato in raznoliko področje med Alpami in Jadranom, s poudarki na pasu slovenske Obale in slovenske Istre ter tržaškega zamejskega kulturnega okolja. To so par excellence območja medkulturnih stikov, in raziskovalci si prizadevajo na to opozarjati ter ohranjati to dragoceno kulturno dediščino in sodobni utrip, za kar praviloma posegajo po meddisciplinarnih raziskovalnih pristopih. Zato sta tudi v središču slovenističnega študija prav meddisciplinarnost in medkulturnost, tako v okviru literarne vede kakor jezikoslovja in didaktike.

Prispevki s področja literarnih raziskav nas tako seznanijo s programsko zasnovo visokošolskega literarnega študija kot medkulturnega razgleda po slovenski in drugih literaturah. To vsebinsko naravnanost konkretno demonstrirajo prispevki koprskih literarnih raziskovalcev. Tudi koprski jezikoslovci v veliki meri izhajajo iz enakega načela medkulturnosti kot specifike svojega raziskovalnega prostora. Pri tem z najsodobnejšo metodologijo, v kateri je digitalna tehnologija samoumevno in vešče uporabljeno orodje in vir novih spoznanj, razčlenjujejo in zapisujejo zvrstno raznolikost bodisi lokalnih ali pa tako univerzalnih govorov, kot so nove jezikovne prakse v digitalnem okolju. Bogata vsebina prispevkov in sveži meddisciplinarni metodološki prijemi, ki so značilni tako za jezikoslovje kot za literarno vedo in specialno didaktiko, pričajo o inovativnosti in vitalnem elanu pripadnikov slovenistike v Kopru, ki ima za sabo vrsto uspešno izpeljanih raziskovalnih projektov in študijsko uspešnih študentov. Koprska slovenistika s svojo tematsko in metodološko inovativnostjo ni nelojalna konkurenca, ampak izvirna alternativa raziskovalnim prizadevanjem v drugih okoljih slovenistične/slavistične teorije in prakse. Lahko se le pridružimo željam korpskih slovenistov, da njihovih ambicioznih prizadevanj ne bi pometle nesrečne zunanje okoliščine.

Že na slavističnem kongresu 2011 in v zborniku Slavistika v regijah – Maribor (2011) so se v delovanje Slavističnega društva Slovenije uspešno vključili kolegi iz lektorske sekcije. Uvodna prispevka v poglavju Medkulturne jezikovne rabe sta posvečena jubilantu, vsestranskemu besednemu ustvarjalcu, pesniku, ki pooseblja naslovno besedno zvezo, Bertu Pribcu. Tudi drugi avtorji razmišljajo o problemih, ki jih prinaša jezikovno urejanje specifičnih, v medkulturni komunikaciji nastajajočih besedil. O teh so spregovorili še na okrogli mizi Avtor, prevajalec in lektor – zavezniki ali nasprotniki, kjer so se srečali prevajalci in lektorji v razmisleku, kako je mogoče in treba sodelovati pri lektoriranju bodisi literarnih bodisi strokovnih prevodov. Kaj ugotavljajo, je mogoče prebrati v njihovih razmišljanjih za to priložnost.

Poleg lektorjev so se v Kopru kot sogovorniki na okrogli mizi in referenti v posebni sekciji srečali raziskovalci prevajanja in prevajalci slovenske književnosti v slovanske jezike. Poglavje Slovenska književnost v slovanskih jezikih podaja zanimiv pregled, kako je novejša in predvsem sodobna slovenska književnost prisotna v drugih slovanskih kulturah. Posebna pozornost jev uvodnem članku posvečena še eni jubilantki, Katarini Šalamun-Biedrzycki ob njeni 70-letnici. Ta in drugi prispevki omogočajo bralcu dve vrsti spoznanj – o kvantitativni prisotnosti naše literature v določenem kulturnem krogu in o izbiri izvirnikov za prevajanje. Slednje se v nekaterih okoljih lotevajo načrtno, podprto s projekti (npr. Rusija), drugje deloma bolj naključno, glede na reference in kompetence prevajalcev in založb oz. interese trga, deloma pa sistematično in v luči izdelanega avtorskega pogleda na literarno ustvarjanje.

Razvijanje pismenosti je v zadnjih letih aktualen didaktični problem, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, kjer nekatere novejše raziskave kažejo nezadovoljivo stanje pri učencih osnovnih in srednjih šol. Zato se tej temi posvečamo tako v raziskavah kot v praksi in iščemo rešitve bodisi v okvirih klasičnega pouka ali pa ob motivirajoči rabi sodobnih tehnologij. Prispevki v poglavju Razvijanje pismenosti skozi sodobne jezikovne in literarne prakse kažejo, da so raziskovalci tako v okviru razvijanja pismenosti ob rabi IKT kakor tudi v okviru klasičnega pouka prišli do številnih spodbudnih uporabnih rešitev.

Poglavje Študijski zaključki – profesionalni začetki prinaša prispevke najmlajših slovenistov oz. slavistov, ki so s svojimi diplomskimi nalogami izkazali strokovne presežke, kakršni obetajo perspektivne raziskovalce. Prihajajo z vseh slovenskih slovenistik in slavistik in le želimo jim lahko čim boljše pogoje za nadaljevanje njihovih strokovnih talentov in ambicij. Te segajo na vsa področja sodobnih zanimanj jezikoslovja, literarne vede in specialne didaktike. Kot se je bralcem mogoče prepričati, so mladi avtorji metodološko dosledni in se, če to zahteva tematika, ne ustrašijo interdisciplinarnih povezav.

Da sta slovenistika in slavistika kljub nezavidljivim pogojem za izdajanje knjig in snovanje novosti trdoživi in živahni disciplini, pričajo prispevki, ki v posebnem poglavju predstavljajo bero knjig in projektov, ki se je nabrala v zadnjem letu.

Leto 2012 je t. i. volilno leto, v katerem v Slavističnem društvu Slovenije izberemo nove častne člane. To so tisti, za katere presodimo, da so svoje življenje ne le posvetili pedagoškemu in raziskovalnemu delu na našem področju ali žlahtnim prispevkom v korpus slovenske besedne ustvarjalnosti, ampak so to naredili tudi s presežki, tako da se trajno zapisujejo v širšo slovensko kulturno zgodovino. Letos sta to čast zaslužila zasl. prof. ljubljanske univerze dr. Tomo Korošec in slovenski pisatelj, dolgoletni učitelj slovenščine in »kustos« istrske duhovnokulturne dediščine, Marjan Tomšič. V zborniku objavljamo podrobnejši obrazložitvi teh podelitev.

Slavistično društvo Slovenije prav tako podeljuje priznanje za predano in odmevno življenjsko delo v slovenistični/slavistični stroki. To je tokrat pripadlo profesorici Rafki Kirn. Kaj vse tvori odličnost njenega dela, prav tako objavljamo v obrazložitvi.

Ne le tisti člani društva, katerih opus je že mogoče uzreti v panoramični perspektivi, ampak tudi tisti, katerih uspehi so doslej šele začetne epizode, a obetajo, da se bodo posamezne scene strnile v bogato celostno sliko, zaslužijo posebna priznanja. O uspehih doktorantov in diplomantov s slovenskih univerz, dobitnikov posebnih priznanj Slavističnega društva Slovenije, prav tako pričajo obrazložitve v pričujočem zborniku.

Z vsem naštetim je naš zbornik kompleksen prerez strokovnih in raziskovalnih interesov in rezultatov članov Slavističnega društva Slovenije. Vsebinska tehtnost in pestrost ter stilna odličnost prispevkov zagotavljajo pripadnikom slavistično-slovenistične stroke, ki ga bodo vzeli v roke, celosten, informativen in uporaben vpogled v aktualno dogajanje in njegove nosilce vseh generacij. Zato mu želimo, da bi čim več strokovnih bralcev našlo v njem čim več idej za svoje nadaljnje delo.

dr. Boža Krakar Vogel