Prosimo vas, da seznanite javnost s slovenskim slavističnim kongresom, ki bo letos potekal od 3. do 5. oktobra v Vipani in Novi Gorici. Natančneje v Dvorcu Lanthieri Vipava (3. 10.), v Gimnaziji Nova Gorica (4. 10.) ter v sobotona terenu, po poteh Soške fronte (5. 10). Osrednja pozornost bo namenjena predstavitvi najmlajšega slovenskega slavističnega univerzitetnega središča, ki pod okriljem Univerze v Novi Gorici obstaja od njene ustanovitve l. 2006. Raziskovalci, učitelji in študenti bodo predstavili njeno znanstveno raziskovalno usmerjenost in pedagoško organiziranost, svoje uspehe in dileme. Gotovo bo zanimiva mednarodna usmerjenost raziskovalcev, ki slovenistično problematiko širijo v strokovno in znanstveno javnost po svetu, kakor tudi oris delovanja številnih posameznikov, ki so kulturno in znanstveno delovali v tem izpostavljenem področju, ko o univerzi še ni bilo govora. Ob tej osrednji temi bo še niz drugih tematskih razprav in dve okrogli mizi. Zanimiva bodo predavanja in okrogla miza o slovenskem slovaropisju v klasični in elektronski obliki, predstavitev novih slovarjev od zgodovinskih do sodobnih, narečnih do knjižnih, in pomislekov, ki spremljajo njihovo nastajanje in ob katerih je bilo v tisku nekajkrat že dokaj vroče. Vedno so aktualne tudi teme, ki zadevajo pouk slovenščine – letos bomo obravnavali diferenciacijo (nivojski pouk) in širše cilje poučevanja tega osrednjega šolskega predmeta. Ne bomo mogli mimo 200-letnice rojstva Frana Miklošiča. Predstavili bomo njegovo manj znano delo – gimnazijska berila in pesništvo. Govorili bomo o prevajanju slovanskih književnosti v slovenščino, in kot že nekaj let, prisluhnili raziskovalnim dosežkom odličnih diplomantov z vseh slovenskih univerz. Predstavili bomo nove knjige in projekte v zadnjem letu, podelili posebno priznanje dvema zaslužnima pedagoginjama in kulturnima delavkama z novogoriškega konca, Nadi Majcen in Heleni Čujec Stres. Slovenski slavistični kongres je strokovno znanstveno in stanovsko srečanje, ki vsako leto izmeri utrip dogajanja in kondicijo stroke, ki pomembno sooblikuje našo kulturno in nacionalno identiteto. Pri prireditvi vztrajamo, čeprav finančno čedalje bolj podhranjeni, kljub paradoksu, da morajo zdaj predavatelji za nastop plačati določen prispevek, včasih pa so dobili honorar. Škoda bi se nam namreč zdelo opustiti dogodek, ki ima dolgoletno tradicijo, v javnosti pa dobro ime, na katerem so se marsikdaj kresala polemična mnenja o slovenskem jeziku, literaturi, kulturi in se srečevali kolegi različnih delovnih profilov, ki bi se sicer bržčas nikoli ne srečali. Zaradi vsega tega menimo, da si slavistični kongres zasluži pozornost javnosti. Zato vas prav lepo vabimo med nas in vas v upanju, da boste lahko prisostvovali vsaj delu naše prireditve in obvestili o njej vašo publiko, prav lepo pozdravljamo.
predsednica društva red. prof. dr. Boža Krakar Vogel
September 2013 Zapisnik delovnega sestanka SdS, Slovenski slavistični kongres v Novi Gorici, 4. oktober 2013 Dnevni red:
1. Poročilo o preteklem delovanju društva 2. Načrti za prihodnost
K 1. točki B. Krakar Vogel je na kratko poročala o društvenih dejavnostih v tem letu. Posvetu o zunanjem preverjanju, ki ga je društvo organiziralo marca, je bilo kljub skromni udeležbi uspešen, obenem je izšla posebna številka revije Jezik in slovstvo. Sekcija znanost mladini je že začela priprave na naslednje tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Wikivir je tudi letos pridobil sredstva ministrstva za kulturo, v Slavistični knjižnici je ravnokar izšla monografija Alenke Žbogar, ki je bila tudi predstavljena na kongresu. Nadalje je spregovorila o težavah, s katerimi se sooča društvo. Članstvo upada, saj po letošnji evidenci znaša okrog 300, skupaj s častnimi člani. Počistili smo sezname in med člane odslej štejemo tiste, ki plačujejo članarino. Vprašanje ostaja, kaj storiti s tistimi, ki se v akademskih krogih štejejo za člane in prejemajo revije po članski naročnini, pa ne plačujejo članarine. Pozivamo člane habilitacijskih komisij, da pri napredovanjih preverjajo izjave o članstvu v strokovnih društvih. Prečiščen seznam članov Slavističnega društva Slovenije je objavljen na spletni strani. Pozivamo predsednike pokrajinskih društev, naj poskušajo bolj intenzivno vključevati nove člane, na primer razdelijo prijavnice kolegom po šolah. Svoje sezname naj pošljejo za evidenco osrednjemu društvu oz. upravnemu odboru. Predsednica je poudarila, da društvo bolj kot kdaj koli prej potrebuje moralno, strokovno in tudi finančno podporo, na kar opozarjamo tudi javno. Opozarjamo pa tudi na nekatere druge stvari: pripombe slavističnega društva na resolucijo o nacionalni politiki so bile upoštevane in vnesene v popravljeno različico. Pomembno je torej, da smo prisotni tudi v javnem življenju in da skušamo gojiti stike s članstvom. Vsi skupaj razmislimo o tem, da je članstvo v strokovnem društvu del neke strokovne podobe. Finančno stanje društva je zelo šibko, z vsako dejavnostjo pridelujemo minus, kajti tudi če pridobimo sredstva za izvedbo dejavnosti, delovanja društva seveda nihče ne sofinancira. Obstoj društva je odvisen od članarin in morebitnih donacij (nekoliko se poznajo prispevki od dohodnine). Reduciramo, kar se da, in se skušamo vsemu odrekati, zamrznili smo denimo povračila potnih stroškov in podobno, a razumljivo je, da zlasti mladi kolegi brez zaposlitve ne morejo opravljati vsega potrebnega dela za društvo zastonj. Pozitivno je, da smo minus, ki se je nabral skozi leta, v zadnjem letu zmanjšali skoraj za polovico. Med finančnimi ukrepi je letošnja novost na kongresu t. i. Slavko Špar, namenjen zbiranju prostovoljnih prispevkov. Ti veljajo zlasti za tiste, ki bi prišli poslušat posamezno sekcijo in podobno, vabljeni so pa seveda vsi, da prispevajo. V zameno brezplačno delimo stare revije. A. Šivic Dular je poročala o mednarodnem kongresu v Belorusiji: sodelovalo je 15 predavateljev, kratka predstavitev tematike je objavljena v kongresnem zborniku. Zapisnik kongresa bo objavljen v Slavistični reviji. Naslednji kongres bo v Beogradu.
K 2. točki Predsednica je na kratko predstavila prihodnje dejavnosti društva. Najprej bo v novembru na vrsti znanstvena konferenca doktorskih študentov, ki jo pripravlja študentska sekcija. Naslednji slavistični kongres naj bi se ob 80. obletnici vrnil v Ljubljano. V luči finančnega stanja predlagamo, da prekinemo cikel kongresov kot takih in srečanje skrčimo v en dan – dan oprtih vrat slavističnega društva. Pripravili bi svečanost ob jubileju, občni zbor in izvolitev novega vodstva, poleg tega pa okroglo mizo o vlogi in pomenu slavističnega društva zdaj in v prihodnje. Predsednica je poudarila, da s tem ne ukinjamo tridnevnih kongresov, pač pa nekoliko prekinjamo, z neko zgoščeno slavnostno prireditvijo, ki bo terjala velik angažma. Obenem je to priložnost za premislek, kako naprej, odločitev, kako s kongresi naprej, pa bomo prepustili novemu vodstvu. Predsednica je odprla razpravo in v primeru, če bi se odločili za tradicionalno tridnevno oblika kongresa, pozvala za predloge, kako to izpeljati s finančne plati. A. Šivic Dular se je strinjala, da program zajema samo plenarna predavanja ali okroglo mizo, in da za prihodnje leto »zamrznemo« kongres, v čemer ne vidi težav. Dodala je, da smo sicer edina država, ki bi lahko imela reprezentativni kongres vseh slovenskih slavistov, vseh iz akademskih krogov. Tako bi bil kongres dejanski odraz naše znanosti, kajti tak, kot je, je zrasel iz pedagoških temeljev. B. Krakar Vogel je odgovorila, da znanost tukaj ni odrinjena, le več je uporabne znanosti, k čemur je A. Šivic Dular pripomnila, da s tem ne misli na predavanja, temveč na udeležbo. P. Planinc je v imenu SD Ljubljana, ki bo prihodnji lokalni organizator, izpostavil, da sposobni izpeljati tudi tridnevni kongres, ki bi si ga po njegovem mnenju slavisti zaslužili, javnost pa bi ga bolj upoštevala. B. Pangerc je zagovarjal stališče, da je tradicionalna oblika kongresa »utrujena«, in predlagal, da bi zasnovali nov predlog in ga dali na vpogled članstvu. B. Krakar Vogel je menila, da je za naslednje leto nekoliko prepozno, in naj bo stara oblika ali pa enodnevna slovesnost, kjer se na okrogli mizi premisli tudi o novi zasnovi. F. Novak se je strinjal s skrajšanjem kongresa, saj udeležba pada. Člani iz učiteljskih krogov naj povejo, kaj menijo o teh srečanjih. Po njegovem tudi ni potreben vsakoletni kongres. S. Fatur je soglašal s pobudo, da bi bila 80-letnica nekakšna zareza. F. Just je opozoril na simbolično plat, kajti prihodnje leto bi bil tudi kongres jubilejni, 25. Ali bi morda razmislili vsaj o dvodnevnem? B. Krakar Vogel je ponovno spomnila na majhno udeležbo, ki iz leta v leto pada. Predlagala je, da se prihodnje leto pač praznuje, pritegne se kakega funkcionarja, poskrbi se tudi za strokovno razsežnost. Zavzela se je za to, da se odpre mnenjska stran za člane o prihodnosti kongresa. Sklenjeno je bilo, da se na naslednji seji UO pripravi nekaj konkretnih predlogov.
Nova Gorica, 4. oktober 2013
Zapisnik sestavila: Petra Jordan |
Kongres 2013 >