1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva, in zapisnikarja
2. občnega zbora, volilne in verifikacijske komisije
3. Obravnava predlogov za nova častni članici ter za dobitnici
4. priznanja za odlično strokovno delo
5. Poročilo o delu SdS v zadnjih dveh letih (B. Krakar Vogel)
6. Poročilo blagajnika
7. Poročilo nadzornega odbora
8. Volitve, razrešnica dosedanjemu vodstvu in imenovanje novega
9. predsednika SdS in članov IO (tajnika, blagajnika)
10. Razno

Predsedničino poročilo o mandatu 2012–2014

Poudarila bom predvsem dejavnosti, ki jih v zadnjem dveletnem obdobju sama štejem za vsebinsko najvidnejše, izstopajoče iz množice rutinskih administrativnih in komunikacijskih dejavnosti, ki nas, od skrbi za potrdila članom, odgovorov na različna vprašanja in zahteve do pisanja številnih številčnih in besednih poročil, prošenj, prijav, zaposlujejo v naši tudi siceršnji zaposlenosti kar preveč (mnogokrat po nepotrebnem podvojeno in z zahtevami do izvršitve tako rekoč čez noč).  Dodajmo: »k sreči« nam v zadnjih dveh letih ni več treba pisati elaboratov, kakršni so bili prijave na ministrstva, bodisi za kongres ali za zbornik, ker se te dejavnosti preprosto več ne financirajo.

Posebej pa velja poudariti potrditev novega Pravilnika o priznanjih SdS (2014).

Podroben popis dejavnosti osrednega društvenega odbora, sekcij in pokrajinskih društev je mogoče brati na društvenih spletnih straneh (https://zdsds.si). Ob tej priložnosti pa poudarjam:

a)      a) Tiski:

-          Dvojezična tematska številka SR o današnji slovenski literarni vedi (2013)

-          Izid celotnega letnika 57(2012) in 58 (2013) revije Jezik in slovstvo v enem letu (2013)

-          2 kongresna zbornika, o kongresu 2013 v Novi Gorici in 2014 v Ljubljani (ur. Boža Krakar Vogel s sodelavci)

-          2 znanstveni monografiji,  Alenka Žbogar 2013 in Irena Novak Popov, 2014

-          2 Kroniki Slavističnega društva Slovenije, 2013 in 2014 (ur. Matjaž Zaplotnik)

-          Zbornik prispevkov s prvega vseslovenskega srečanja doktorskih študentov slovenistično-slavističnih smeri (ur. Maruška Agrež)

b)      b) Znanstveni sestanki in projekti:

- 2 slovenska slavistična kongresa, 24.v Novi Gorici (Slavistika v regijah, 3-5. okt. 2013) in 25. v Ljubljani (80-letnica SdS – dan odprtih vrat, 3. okt.  2014)

- Udeležba na Mednarodnem slavističnem kongresu v Minsku (avgust 2013)

- 4 strokovni posveti: o zunanjem preverjanju znanja (22.3.2013, Ljubljana), vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistično-slavističnih smeri (6.12. 2013, Ljubljana), 23. Primorski slovenistični dnevi (Opčine, 11.-13.4. 2013)

- in z veliko entuziazma vodeni projekt Wikivir (vodi Miran Hladnik), ki digitalizira slovenska literarna besedila.

c) Promocijska in povezovalna dejavnost:

- Diskusijski forum slovlit (ur. Miran Hladnik), spletna stran SdS (ur. Matjaž Zaplotnik)

- Izjave za javnost: pripombe na 12. člen Zakona o visokem šolstvu, sooblikovanje izjave slovaropisne sekcije na kongresu v Novi Gorici (2013)

- Volitve Zorana Božiča za člana Državnega sveta RS (2013)

- Pobuda za imenovanje Matjaža Kmecla za častnega meščana Ljubljane (maj 2013)

- Izvedba spletne ankete o delovanju SdS (2014)

- Posebna priznanja SdS: Heleni Čujec Stres in Nadi Majcen za strokovno pedagoško delo in diplomantom Domnu Krvini, Mariji Sotnikovi Štravs, Ani Ptičar, Maji Starc, Tatjani Caf in Maji Šturm  za izjemne diplomske naloge na kongresu v Novi Gorici (2013); izvolitev Alenke Šivic Dular in Vike Slabe za novi častni članici SdS, podelitev priznanj za izjemno strokovno delo Majdi Merše in Mojci Poznanovič Jezeršek ter priznanj za izjemno doktorsko disertacijo doktoricam Klari Šumenjak, Vladki Tucovič in Ines Voršič na kongresu v Ljubljani 2014.

Č) tekmovanja v organizaciji SdS:

- Druga izpeljava novega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik (zaključeno aprila 2014) in uspešno predhodno izobraževanje mentorjev

- Državno tekmovanje v znanju ruščine (19.april 2013)

- Ruska bralna značka (2012/13)

d)   

  d) d) Članstvo

Sodeč po dosedanjih plačilih članarine za l. 2014, članstvo komaj doseže stotico. Skupaj s častnimi člani in s tistimi, ki plačujejo članarino kar neposredno pokrajinskim društvom, trenutno nimamo več kakor 200 članov. Ob tem se porajata vsaj dve vprašanji, ki sta namenjeni skorajšnjemu (ne današnjemu) »sanacijskemu« razmisleku:

-          Ali je pri takem številu članstva smiselno ohranjati društveno dejavnost na način Zveze društev, kar slabša evidenco in transparentnost poslovanja in do »tragičnega« konca pometa pod preprogo nedejavnost nekaterih pokrajinskih društev?

-          Ali je funkcionalno še naprej šteti med člane (brez zamere, zvečine akademske) kolege, ki ne plačujejo članarine, si pa članstvo pripisujejo v prijave za poklicno napredovanje, se strokovno promovirajo v društvenih publikacijah in na prireditvah? V zadnjih letih se je samo na kongresih zvrstila dobra stotnija predavateljev in posledično avtorjev v društvenih publikacijah (zborniki, revije, monografije), ki jih nikoli ali pa morda le tisto »koristno« leto zasledimo med plačniki članarin; in se zraven sprašujejo, kakšne koristi imajo od SdS. Na novem vodstvu in na UO je, da o taki »radodarnosti« društva ponovno premisli in dosledno ukrepa. V mojem mandatu smo se tega začeli zavedati, vendar zgolj »mehka« opozorila in prošnje niso zalegli.

e)      e) Finance

-          O natančnih številkah ne  ta hip ne bomo. Le beseda o problemih, ki se za njimi skrivajo: SdS je obsežna organizacija, ki stane – največ vodenje zapletenega računovodstva, ki spričo vseh birokratskih zank terja profesionalno delo. In čeprav smo predrago računovodstvo zamenjali s cenejšim, so stroški še vedno nekaj tisočakov letno. Zato in zaradi (bistveno manjših) stroškov administracije, urejanja spletne strani, Kronike idr. se minus na stroškovnem mestu delovanja društva (SM1) neprestano veča. Čeprav smo v zadnjih letih izgube v primerjavi s preteklostjo znatno skrčili, še vedno nastajajo. Zato bomo do novega leta razmislili, kako naprej. Prva odločitev bo najbrž ta, da se  bo treba posloviti od nekaterih dejavnosti, ki se ne pokrivajo same in ki ne prispevajo k »režiji«, tj. k SM 1. To je tja, kjer se dogaja administrativni del, ki vsem zagotavlja, da sploh legalno delujejo – seveda, če je s posameznimi problemi pravočasno seznanjen.

-          Naj izrazim še eno svojo zamisel: članstvo  SdS razpolaga z veliko družbeno potrebnega znanja. Le sami ga moramo ugledati v tej luči in ga začeti neprofitno, pa vendar smiselno tržiti. V mislih imam organiziranje plačljivih tematskih seminarskih delavnic za širše občinstvo. Veliko je tudi nezaposlenih in mlajših kolegov in kolegic, ki bi take dejavnosti gotovo z veseljem počeli za primerno plačilo. Tudi organizacijo teh dejavnostimvidim kot »sanacijsko« nalogo Upravnega odbora.

f) Sklep

Naj na koncu povem, da mi je bilo delo pri SdS v veselje, čeprav je bilo veliko težav. Trudila sem se za konstruktivnost in nalivanje čistega vina, tj., za kolikor toliko jasne podatke o članstvu, naročništvu in denarju, kolikor je pač šlo.  Moj glavni interes je bil, podobno kot najbrž pri vseh predsednikih, predvsem vsebinski: ker sem zaslutila zaton velikih shodov iz preteklosti, sem se trudila za vzporedno vpeljevanje manjših tematskih posvetov, kjer bi imeli besedo predavatelji in poslušalci. To se mi še naprej kaže kot fleksibilna alternativa organizacijsko zahtevnim kongresom, ki so kljub temu, da je na njih za vsakogar nekaj, slabo obiskani – tudi ob petkih popoldne, ko so na sporedu pedagoške teme in okrogle mize, pa je »lokalne« slaviste, ki so se samoiniciativno in za skromen prispevek pridružili delu kongresa, komaj mogoče prešteti na prste ene roke.

Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pri tem pomagali: članom UO, ki ste potrpežljivo prihajali na seje in »žrtvovali« proste petke (kajpak tudi MOL, ki nam je zanje in za druge dejavnosti dajala prostor), zahvaljujem se članom SdS za kritike in pohvale. Posebno pa najožjim sodelavcem: tajnici Petri Jordan, uredniku in svetovalcu Matjažu Zaplotniku, prizadevni in temeljiti pomočnici Maruški Agrež in strogemu blagajniku Miranu Hladniku. Zahvaljujem se jim za aktivizem, etični pogon in prijateljsko druženje.

In želim mnogo elana in več strogosti (te samo začasno, do ureditve razmer) novi predsednici. Kolikor bo potrebno in v moji moči, pa sem še pripravljena na pomoč.

Boža Krakar Vogel, september 2014

POROČILA O DELU POKRAJINSKIH DRUŠTEV IN SSEKCIJ

Častno razsodišče SDS

Častno razsodišče SDS v sestavi Martina Orožen, Zoltan Jan in Tomo Korošec (vsi častni člani SDS) se po izvolitvi še ni sestalo, ker se ni pojavila nobena zadeva, ki bi jo moralo obravnavati. Očitno SDS živi v miru in spravi brez sporov, skrbi in težav. Član Zoltan Jan se je udeležil domala vseh sej upravnega odbora in tako spremljal delo pooblaščenih društvenih organov, po svojih skromnih močeh pa tudi sodeloval s kakšnim predlogom ali informacijo. Častno razsodišče zahteva zakon o društvih in ga zato predvidevajo tudi društvena pravila.

Lepe pozdrave, Zoltan JAN

Sekcija učiteljev ruščine

V mesecu novembru preteklega leta je imela naša sekcija redno jesensko srečanje, na katerem smo ocenili projekte preteklega šolskega leta. Leto 2013 smo ocenili kot uspešno, saj smo uresničili vse tri večje projekte: izobraževanje učiteljev ruščine, ruska bralna značka za osnovne in srednje šole ter srednješolsko državno tekmovanje v ruščini, vključno z nagradnim potovanjem za dijake v Moskvo. Sprejeli smo nekaj sklepov v zvezi z izboljšavami pri sami organizaciji in izvedbi projektov ter določili datume dogodkov za tekoče šolsko leto. V teh dneh (v mesecu maju) mentorji že pridno pošiljajo sezname dijakov, ki so opravili letošnjo rusko bralno značko, da jim lahko natisnemo in pošljemo pohvale, za nami pa je tudi že državno tekmovanje v ruščini, ki je dalo nove zmagovalce. Ti se bodo po nekaj letih ponovno kot predstavniki Slovenije udeležili olimpijade v ruščini, ki bo v začetku junija potekala v Moskvi. Da delamo dobro, kaže tudi povečano zanimanje za učenje ruščine pri letošnjih devetošolcih, ki bodo naslednje leto obiskovali 1. letnik tistih gimnazij, ki ponujajo učenje tega slovanskega jezika.

Simon Feštanj, tajnik sekcije učiteljev ruščine

Študentska sekcija

V študijskem letu 2013/14 je študentska sekcija ponovno bolj oživela. Dodiplomskim oz. bolonjskim magistrskim študentom v trenutnih razmerah razen predstavitve odličnih zaključnih del ob koncu študija in nagrad za najboljše dodiplomske (magistrske) študente žal ne moremo ponuditi veliko. Zato sem se kot vodja sekcije odločila za bolj intenzivno vključevanje doktorskih študentov v društvo. Na poziv k včlanitvi je bil presenetljivo velik odziv. Posamezniki že požrtvovalno pomagajo pri društvenih dejavnostih in dogodkih. Največji uspeh je bilo Znanstveno srečanje doktorskih študentov 6. decembra 2013 v ljubljanski Mestni hiši. Srečanju je sledil zbornik z recenziranimi prispevki, ki si ga je možno ogledati na spletni strani društva, tiskana oblika pa je na voljo v NUK ter v fakultetnih knjižnicah. Na tem mestu bi se še enkrat zahvalila vsem referentom in recenzentom, predsednici društva prof. dr. Boži Krakar Vogel, tajnici Petri Jordan in vsestranskemu Matjažu Zaplotniku za sodelovanje, pomoč in spodbudo, Mestni hiši za brezplačni prostor dogodka in Študentskemu svetu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za financiranje tiska zbornika. 21. novembra 2014 se že pripravlja podobno srečanje v Mariboru. Priznanja za najboljše mlade diplomante so na kongresu v Novi Gorici oz. na Znanstvenem srečanju v Ljubljani prejeli Domen Krvina, Marija Sotnikova Štravs in Ana Ptičar z Univerze v Ljubljani, Maja Starc in Tatjana Caf z Univerze v Mariboru, Tina Razboršek z Univerze v Novi Gorici in Maja Šturm z Univerze na Primorskem. Letošnje leto bodo na jubilejnem kongresu priznanja podeljena najboljšim mladim doktorjem znanosti, ki so doktorirali v zadnjih dveh letih.

Maruška Agrež

Znanost mladini, poročilo za obdobje 2013–14

V okviru sekcije Znanost mladini Slavističnega društva Slovenije smo izvedli drugo tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, s podnaslovom Književnost na filmu 2.

Tekmovalne skupine so se znova preizkusile v izdelavi filma po književni predlogi, ki so si jo izbrale same izmed knjižnih del, predvidenih v učnih načrtih za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Na tekmovanje so se prijavili mentorji in somentorji z 19 osnovnih in 16 srednjih šol, skupaj 70 učiteljev. Izobraževanj, ki smo jih organizirali jeseni, se je udeležilo več kot 40 učiteljev. V anketi, ki so jo izpolnili po prvem, celodnevnem izobraževanju, so mentorji izobraževanje pohvalili, hkrati pa izrazili željo po še več praktičnih vsebinah. Zato smo v oktobru izvedli še delavnico priprave filmskega scenarija po literarni predlogi in analizirali filme s prvega tekmovanja.

Konec januarja je bil rok za oddajo tekmovalnih izdelkov na šolsko tekmovanje, v začetku marca je sledilo regijsko tekmovanje. Izvedla so ga pokrajinska društva in tekmovalcem podelila skupaj 190 srebrnih priznanj. Konec marca je potekalo tekmovanje na državni ravni, pri katerem je sodelovalo 36 tekmovalnih skupin. V vseh kategorijah sta ocenjevalni komisiji izbrali najkakovostnejši tekmovalni izdelek, med temi pa so bila trem skupinam podeljena tudi zlata priznanja. Dve tekmovalni skupini sta prejeli priznanje za posebni dosežek. Podelitev priznanj in nagrad tekmovalcem ter potrdil mentorjem je potekala 18. Aprila v Kinodvoru, množična udeležba pa je presegla vsa pričakovanja organizatorjev. Vsi najboljši filmi so objavljeni tudi na spletni strani Slavističnega društva, sekcije Znanost mladini.

Tekmovalne skupine so posnele kratke filme po besedilih 23 slovenskih avtorjev: Prežihovega Voranca, Leopolda Suhodolčana, Milana Deklevo, Toneta Partljiča,Toneta Pavčka, Branko Jurca, Elo Peroci, Janeza Trdino, Antona Aškerca, Slavka Pregla, Vladimirja Bartola, Ivana Cankarja, Ivana Tavčarja, Simona Jenka, Srečka Kosovela, Otona Župančiča in Franceta Prešerna, pa tudi po dveh slovenskih ljudskih pesmih in najstarejšem besedilu – Brižinskih spomenikih. Tuji avtorji so bili zastopani v manjšem obsegu, izbrali so jih 13, med njimi so Ovid, Cervantes, Franz Kafka, Ernest Hemingway, Oscar Wilde, Miro Gavran, William Shakespeare, Johann W. Goethe in brata Grimm.  

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik se je v dveh letih dobro uveljavilo, učenci, dijaki in mentorji pri njem radi sodelujejo, organizatorji pa smo zadovoljni z vsako leto kakovostnejšo izvedbo tekmovalnih izdelkov, vedno bolj usposobljenimi in izkušenimi učitelji ter uspešnimi mentorji, zato bo v šolskem letu 2014/2015 potekalo novo tekmovanje pod enakim naslovom Književnost na filmu 3.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja sekcije Znanost mladini

Ljubljana, 5. junij 2014

Monografska zbirka Slavistična knjižnica

Po začetkih iz let 1955–1958 Slavistična knjižnica kontinuirano izhaja od leta 2000, tako da je vsako leto objavljena ena monografija, bodisi s področja slovenskega jezikoslovja, literarne vede ali jezikovne ter literarne didaktike.  Praviloma so pri izboru imele prednost objave znanstvenih monografije mladih doktorandov, občasno tudi zbirke razprav prominentnih članov Slavističnega društva Slovenije.  Sredstva za izdajo knjig Slavistično društvo Slovenije pridobiva na javnih razpisih (Javne agencije za knjigo, Javne agencije za raziskovalno dejavnost), pri čemer odobrena višina subvencije praviloma zadošča le za stroške natisa (naklada 250 izvodov), prevoda povzetka in računalniškega preloma, medtem ko je lektoriranje in tehnična ureditev  največkrat volontersko delo članov Slavističnega društva in nekdanjega tajnika ter tehničnega urednika Matjaža Zaplotnika, ki poskrbi tudi za prijavo na razpis in finančno poročilo financerju. Največji problem ostaja distribucija, saj avtor svoje delo sam predlaga kot študijsko literaturo in pogosto s tajnikom društva poskrbi za to, da so knjige dostopne v knjigarnah (Konzorcij v Ljubljani, Knjigarna Filozofske fakultete), prodajajo se tudi na slavističnih kongresih. Zaradi subvencije mora Slavistično društvo Slovenije poskrbeti za 16 dolžnostnih izvodov NUK-u, ki jih nato razpošlje pokrajinskim knjižnicam, nakupi v drugih knjižnicah pa so bolj izjema.

Izdaje Slavistične knjižnice smo leta 2010 tehnično in vizualno dvignili na raven revijalnih publikacij društva: poskrbeli smo za profesionalni prelom in za lepšo podobo ovitka, ki jo je izdelala Pšena Kovačič, malenkostno smo spremenili tudi širino prej zelo ozkega formata.  Vse znanstvene monografije so urejene po enotnem konceptu:  kazalo, predgovor oz. uvod, poglavja, literatura in viri, priloge, v angleščino prevedeni povzetek, imensko (in pojmovno) kazalo, biografski in bibliografski podatki o avtorju, relevantni odlomki iz recenzij, bibliografija dosedanjih izidov v Slavistični knjižnici.

Od leta 2012 je uredništvo Slavistične knjižnice od Zoltana Jana prevzela Irena Novak Popov, ki je že pred tem poskrbela za ustreznejši prelom.

V zadnjih štirih letih smo objavili naslednje monografije:      

Mateja Pezdirc Bartol. Najdeni pomeni: Empirične raziskave recepcije literarnega dela. Ljubljana: ZDSDS, 2010 (SK, 15). 280 str.

Urška Perenič. Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: ZDSDS, 2010 (SK, 16). 240 str.

Mojca Stritar. Korpusi usvajanja tujega jezika. Ljubljana: ZDSDS, 2012 (SK, 17). 264 str.

Alenka Žbogar: Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: ZDSDS, 2013 (SK, 18). 176 str.

Irena Novak Popov: Novi sprehodi po slovenski poeziji. Ljubljana:  ZDSDS, 2014 (SK, 19). 352 str.

Ker se je v zadnjih letih subvencioniranje znanstvenih monografij z JAK-a preneslo na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost, s čimer so se premikali tudi razpisni roki (vse bolj zgodnji) in se zaostrovali pogoji in ker smo doslej v društveni režiji pripravljali tudi prelom, kar je bilo odvisno od razpoložljivega prostega časa zgoraj imenovanega tehničnega urednika, smo z datumom objav največkrat za nekaj mesecev zamudili, vendar doslej to ni imelo usodnih posledic za uspešno potegovanje na naslednjih razpisih. Prav tako korektna so bila tudi naša finančna poročila, saj smo vselej zaprosili za toliko sredstev kot je bilo stroškov, ki smo jih lahko izkazali z računi izvajalcev (tiskarne).    

 Irena Novak Popov

SD Ljubljana

Na kongresu v Novi Gorici je bilo tudi uradno potrjeno, da bo jubilejni slavistični kongres leta 2014 v Ljubljani in da bomo kot regijsko društvo pomagali pri organizaciji. Na nek način nam je bilo žal, da bo kongres trajal le en dan. Zato smo predlagali, da bi med člani izvedli anketo, kako s slavističnimi kongresi v prihodnje. Pripravili smo predlog vprašalnika, ki so ga na SDS dopolnili in postavili na splet. Rezultati bodo pomagali (vsaj upamo) pri sprejemanju odločitev o srečevanju slavistov v bodoče.

Na občnem zboru, ki smo ga organizirali na začetku marca, smo se odločili, da pripravimo in natisnemo nove članske izkaznice, ker so stare potekle. Tako ima sedaj večina naših članov nove članske izkaznice.

Tudi letos smo organizirali ocenjevanje na regijskem nivoju za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Upamo in si želimo, da bo to zanimivo tekmovanje organizirano tudi v prihodnjih letih.

Do kongresa nas čaka še kar nekaj dela in zadolžitev, to pa povezuje naše člane in vabi nove.

Peter Planinc, predsednik SDLJ

SD Koper

V letu 2013 je Slavistično društvo Koper izredno uspešno izvedlo Pogovore o branju, na katerih se je naša članica slovenistka Jasna Čebron ob sodelovanju Gledališča Koper pogovarjala z ustvarjalci, ki se našega obmorskega prostora dotikajo, ga literarno upodabljajo ali pa si ta prostor z nami delijo. V kavarni Gledališča Koper se je živa beseda ustvarjalcev in bralk literarnih odlomkov ‒ članic SDK: Alferije Bržan, Mojce Butinar Mužina, Elen Slavec, Senije Smajlagič, Vladke Tucovič idr. ‒ pretočila med občinstvom in ustvarjalci v novo literarno doživetje. Gostili smo 10 avtorjev.

V sodelovanju s knjigarno Libris smo pripravili literarni večer v okviru festivala Fabula, na katerem smo članice brale odlomke iz Urokov polne lune 3, literarne novosti Marjana Tomšiča.

Prav tako je v Librisu pripravila Jasna Čebron večer s tržaškim italijanskim pesnikom Enzom Santesijem.

Nekateri člani Slavističnega društva Koper so sodelovali na spominskem pesniškem večeru Poklon pesniku Vladimirju Memonu (1953–1980) ob 60-letnici rojstva, ki sta ga organizirala Kulturni klub/Club culturale in Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v počastitev svetovnega dneva poezije.

Od 1. 9. do 31. 12. 2013 je potekala priprava elektronske izdaje Zbornika 22. Primorskih slovenističnih dnevov, ki je dostopna na: www.mahara.at/ view/view.php?t=zUIoSQjLsfiMpKARw2rG. Delno je bila sofinancirana s strani Mestne občine Koper.

Nada Đukić

SD Dolenjske in Bele krajine

Po več zelo uspešnih strokovnih ekskurzijah Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine v preteklih letih (Po Trubarjevi poti, Rezija in Beneška Slovenija, Prekmurje in Porabje ter Kras je krasen) smo se na Martinovo soboto odpravili v Brkine in slovensko Istro.

Najprej smo si v bivši ljudski šoli na Premu ogledali muzej, posvečen tam rojenemu pesniku Dragotinu Ketteju, ki je Novomeščanom še posebno pri srcu. Znamenit je tudi grad, v veličastni vaški cerkvi pa so freske Toneta Kralja.

Po literarnih poteh Kopra nas je popeljala Jasna Čebron, članica SD Koper, upokojena profesorica slovenščine in italijanščine, strokovnjakinja za sodobno slovensko poezijo, utemeljiteljica filmske vzgoje v slovenskih šolah in, kot smo se v dvournem sprehodu po Kopru lahko tudi sami prepričali, velika poznavalka zgodovine tega obmorskega centra in njegovih prebivalcev. Presenečeni smo bili nad kulturno-zgodovinskim bogastvom, ki ga skrivajo trgi, stare kamnite hiše in zavite ozke ulice starega mestnega jedra. Ga. Čebronova nam je stvari, ki jih ne moremo najti v nobenem zgodovinskem učbeniku, pripovedovala s takim žarom, da smo si zaželeli Koper pod njenim vodenjem še večkrat obiskati. 

Po krajšem postanku v Strunjanu, kjer smo doživeli praznik kakija, smo se odpeljali v Hrastovlje pod Kraškim robom. V zahajajočem soncu so nam pokazali značilnosti istrske vasi, ki je moderni arhitekturni posegi še niso uničili. Obiskali smo kmetijo, ki skrbi za ohranitev avtohtonih pasem živine ter se trudi obstati na 200 hektarjih skromnih kraških pašnikov. Med sprehodom po vasi smo si ogledali galeriji kiparja in slikarja Jožeta Pohlena ter restavratorja in slikarja Viktorja Snoja. Ogled smo zaključili v cerkvi sv. Trojice z izčrpno razlago njene zgodovine in znamenitih srednjeveških fresk Mrtvaški ples. Obisk smo zaokrožili s primorsko Martinovo pojedino. Turistično akcijo »Doživi Hrastovlje«, ki združuje zgodovino, kulturo, naravo in gastronomijo, smo zares doživeli.

Ekskurzija, ki je bila zasnovana ob pomoči Boštjana Debelaka, učitelja slovenščine na Škofijah, je bila popoln uspeh. Slovenisti, ki smo že desetletja v pedagoškem poklicu, smo ponovno ugotovili, kako veliko je naše kulturno-zgodovinsko bogastvo, in bili očarani nad znanjem svojih (premalo cenjenih) kolegov.

Zlata Valentić

SD Nova Gorica

Najpomembnejša dejavnost SD Nova Gorica v letu 2013/14 je bila zagotovo priprava kongresa, ki se je v oktobru odvijal pri nas. V pripravo smo vložili veliko truda, časa, denarja in volje. V delo je bilo vključenih zelo veliko sodelavcev, ki so vedno znova potrjevali strokovnost, pa tudi pripravljenost in naklonjenost, samo zato smo lahko v teh težkih časih izpeljali tako zahteven projekt. Kljub utrujenosti po izteku kongresa smo ostali dejavni še naprej:

Aktivno smo sodelovali pri projektu Slovenska pisateljska pot. Organizatorja pripravljalnih dejavnosti sta bila Turistična zveza Nova Gorica in naše društvo, vabljeni pa še številni kulturni in športni delavci. Še posebej ustvarjalno je bilo sodelovanje s KS Grgar in lit. klubom Govorica.

Ob kulturnem prazniku smo pripravili Večer bosanske poezije, na katerega smo povabili Melito Osmanagić, ki je poučevala slovenščino v Sarajevu. S seboj je pripeljala pesnika Rasima Z. Pršteta in prof. dr. B. Spahića. Zelo smo se razveselili množične udeležbe, podprla so nas številna društva, pa tudi KS in MO Nova Gorica. Univerza v Novi Gorici je v sodelovanju z MO NG, KS Solkan, lit. klubom Govorica in našim slavističnim društvom 9. 4. v Solkanu organizirala simpozij ob 160. obletnici rojstva slovenske pisateljice in pesnice Pavline Pajk , ki je svojo literarno pot začela prav tu. Na simpoziju je bila poudarjena vloga ženske v literarnem ustvarjanju 19. stoletja in začetek tematizacije ženskega vprašanja.

Izpeljali smo regijsko tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik.

Sestali smo se kar nekajkrat, zadnjič ob pripravi razpisa za 24. Primorske slovenistične dneve, katerih glavni organizatorji smo letos.

Sonja Žežlina

SD Maribor

V SD Maribor se trudimo, da bi svojim članom mesečno ponudili zanimiva strokovna predavanja oz. da bi jih sproti seznanjali z najnovejšo literaturo s področja slavistike. Kot zelo perspektivna se je izkazala tudi ustanovitev študentske in lektorske sekcije, v okviru katerih je bilo izvedenih že več dogodkov.

V obdobju 2013–2014 smo tako organizirali sedem predavanj domačih in tujih predavateljev (Ida Baš: Govor in smiselno branje; Irena Stramljič Breznik: O novem frazeološkem priročniku; Peter Weiss: Lektorstvo in pravopisje v perečih časih; Kristina Mlakar Pučnik: Pogovor o lektorjih in lektorski licenci; Nada Šabec: Moramo res znati angleško, da bi razumeli slovensko?; Raymond H. Miller: Panslavizem, germanocentrizem in ruski partikularizem: Zabeležke o »Über die russische Sprache«; Ines Voršič: Rušenje besedotvorne sistemskosti v novejšem besedju slovenskega jezika) ter predstavili sedem strokovnih monografij (France Bernik: Kronika mojega življenja; Marko Jesenšek: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika; Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, ur. Marko Jesenšek; Dragica Haramija in Janja Batič: Poetika slikanice; Bernard Rajh: Govoriti in povedati; Alenka Valh Lopert: Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v Mariboru; Govor med znanostjo in umetnostjo, ur. Katarina Podbevšek, Nina Žavbi Milojević) in eno strokovno revijo (Society for Slovene Studies). Soorganizirali smo tudi znanstveni simpozij ob 100-letnici rojstva Ivana Potrča, v letošnjem letu pa že tečejo priprave na mednarodno znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike Philoslovenica. SD Maribor je pomagalo pri financiranju študentske revije Liter jezika in znanstvenih monografij, ki jih izdajajo naši člani. Med odmevnejšimi dogodki leta 2014 je predstavitev že omenjene monografije Poetika slikanice avtoric Dragice Haramija in Janje Batič, ki je zaradi uporabljenega inovativnega pristopa raziskovanja in slikovite predstavitve navdušila obiskovalce, med katerimi je bil tudi ugledni slovenski literarni ustvarjalec Feri Lainšček. K uspešnosti društvenega dela pa pripomore tudi aktivno vključevanje v regijske dogodke (nezanemarljivo je npr. vsakoletno prostovoljno delo naših študentov na Festivalu Borštnikovo srečanje), povezovanje z drugimi institucijami, zlasti s Filozofsko fakulteto v Mariboru, Mestno občino Maribor, Univerzitetno knjižnico Maribor, Mednarodno založbo Zora, Založbo Aristej, Založbo Litera.

Pogled nazaj razkriva že veliko uresničenih idej, pogled naprej pa še številne načrte. Vabljeni, da se nam na katerem izmed prihodnjih dogodkov pridružite tudi vi!

Natalija Ulčnik, tajnica

Maribor, 5. 8. 2014                                                                          

SD Trst-Gorica-Videm

Naše društvo je bilo izredno dejavno tudi v letošnji sezoni. Organizirali smo kar dva simpozija (o pisateljici Ivanki Hergold in pisatelju Alojzu Rebuli) ter tradicionalni jezikovni tečaj in vrsto drugih pobud, ki so bile deležne ne le naklonjenega sprejema javnosti, temveč tudi medijske pozornosti, kar nas seveda zelo veseli. Za celotno izpeljavo programa je poskrbela dobro uigrana ekipa članic odbora. Naj jih na tem mestu tudi imenujem: prof. Marija Pirjevec-Paternu (predsednica), Eva Fičur (blagajničarka), Vera Tuta Ban, Olga Lupinc, Magda Jevnikar, Loredana Umek, Vilma Purič ter Neva Zaghet (tajnica).

-          7.11.2013: večer ob jubileju pesnice Irene Žerjal (v sodelovanju z založbo Mladika; dvorana v Narodnem domu; vodijo prof. Vilma Purič, dr. Irena Novak-Popov in ga. Nadja Roncelli za Mladiko);

-          15.11.2013: srečanje z dr. Igorjem Škamperletom ob knjigi Dotiki pokrajine (v Narodnem domu);

-          november:  jezikovna srečanja (dr.Peter Weiss, 13.-20.-27.11.2013, 3xpo 2 uri; dvorana v Narodnem domu);

-          6.12.2013:    večer ob jubileju pisatelja Dušana Jelinčiča (v sodelovanju s Slovenskim klubom; vodi prof. Loredana Umek; na sedežu Pomorskega kluba Sirena v Barkovljah);

-      21. 2. 2014:  večer ob Prešernu in poklon prof. Pavletu Merkùju ob prejemu Prešernove nagrade: vodi prof. Marija Pirjevec, izbor Prešernovih besedil bereta igralca Nikla P. Panizon in Danijel Malalan (v kavarni San Marco)/ v sodelovanju s Slovenskim klubom/;

-          21.3.2014:    večer o Žigi Zoisu in študiji prof. Marije Kacin Žiga Zois in italijansko gledališče: pogovor z avtorico vodi prof. Marija Pirjevec (v Narodnem domu);

-          4. 4. 2014: na Opčinah (dvorana ZKB), simpozij o Ivanki Hergold in o tržaški poeziji:

a) simpozij o Ivanki Hergold (Marija Pirjevec, Igor Škamperle, Vilma Purič, Marija Cenda, Marko Kravos, Loredana Umek, Marko Sosič);

b) okrogla miza o tržaški poeziji (vodi prof. Vilma Purič): Ace Mermolja,   Irena Žerjal, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Majda Artač Sturman, Alenka Rebula Tuta, Marij Čuk, Boris Pangerc, Aleksij Pregarc;

c) predstavitev Jevnikarjevega zbornika, ki so ga uredile Marija Pirjevec, Marija Cenda in Neva Zaghet (gradivo z lanskih PSD); / v sodelovanju s Slovenskim klubom in Društvom slovenskih izobražencev/;

-          28.5.2014: predstavitev knjige Bertija Brussa Io, i tuoi occhi-tu, l'anima mia: vodi prof. Neva Zaghet  (v kavarni San Marco);

- 6. junij 2014: na Opčinah (dvorana ZKB), simpozij ob 90. jubileju Alojza Rebule: Boris Pahor, Marija Pirjevec, Igor Škamperle, Aleksander Skaza, Miroslav Košuta, Martina Ožbot, Miran Košuta, Lojzka Bratuž, Martin Brecelj, Zoltan Jan, Jože Horvat, Jadranka Cergol. /v sodelovanju s Slovenskim klubom in Društvom slovenskih izobražencev/.

Neva Zaghet, tajnica

SD Posavje

Slavistično društvo Posavja deluje že od leta 1997. Število članov (plačnikov članarine) od ustanovitve vsako leto niha, od deset do trideset in več. Glede na to, da je v Posavju 26 šol to ravno ni veliko, pravzaprav smo hvaležni prijaznim ravnateljem, ki plačujejo članarino svojim učiteljem in profesorjem, saj se zavedajo, da dejavnosti društva niso zasebne narave. Trenutno naše društvo šteje le enajst članov.

V Slavističnem društvu Posavja smo v preteklem letu želeli organizirati okroglo mizo Tujci v naših klopeh, vendar smo se bili zaradi pomanjkanja denarja primorani temu odreči. Organizirali smo regijsko tekmovanje slovenščina ima dolg jezik in imeli običajni letni Občni zbor. V prihodnje načrtujemo sedež društva prenesti v največje mestno središče v Posavju v Brežice, kjer je več šol in s tem posledično tudi več slovenistov, razmišljamo, da bo tako društvo pridobilo več aktivnih članov in bo ponovno zaživelo.

Sevnica, 9. 7. 2014

Tatjana Hafner, predsednica društva

Študentska konferenca, december 2013

Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je v petek, 6. 12. 2013, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani prvič organizirala Vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistično-slavističnih smeri. Na srečanju so se s sekcijskimi referati z diskusijo predstavili mladi raziskovalci z mariborske, ljubljanske, koprske ter graške univerze. Predstavitve so bile s področja jezikoslovja in literarne vede s posegom na sosednji področji didaktike in prevodoslovja. Četudi se sodelujoči ukvarjajo s teoretsko in metodološko zelo raznolikimi problemi, je vsaki sekciji skrbno pripravljenih kakovostnih referatov sledila konstruktivna diskusija, brez tradicionalnega »postavljanja v dva tabora«. Naj omenim, da sta bili na znanstvenem srečanju podeljeni tudi nagradi za najboljše diplomsko delo diplomantkama Tini Razboršek z Univerze v Gorici in Maji Šturm z Univerze na Primorskem. Glede na uspeh prireditve lahko pričakujemo, da bo pridobila status osrednje prireditve Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.

Vsem nastopajočim iskreno čestitam za zelo uspešne referate in se jim zahvaljujem za sodelovanje ter koristne predloge za (nadaljnjo) organizacijo. Za pomoč pri organizaciji in aktivno udeležbo na srečanju se zahvaljujem tudi predsednici Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Boži Krakar Vogel, tajnici Petri Jordan in vsestranskemu sodelavcu Matjažu Zaplotniku. Hvala tudi Mestni občini Ljubljana, ki nam je brezplačno priskrbela prostor za prireditev.

Maruška Agrež, vodja Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije