Letos, približno v tem času, mineva štirideset let, odkar je izredni občni zbor Slavističnega društva Slovenije v oktobru 1975 v Postojni sprejel prenovljena društvena pravila, po katerih je Slavistično društvo Slovenije postalo zveza samostojnih pokrajinskih slavističnih društev. Pobuda za organiziranje občnih zborov društva tudi zunaj Ljubljane je bila dana 3. junija 1956 na občnem zboru v Gorici z obrazložitvijo, da bi se tako slavisti in slovenisti lahko seznanili z različnimi govornimi področji in bolje spoznali tudi predele, kot so npr. Istra, Bela krajina, Koroška, Prekmurje.

V zvezi s temi organizacijskimi spremembami so bila v peti številki Jezika in slovstva (1961/62) objavljena deloma prenovljena pravila Slavističnega društva Slovenije). Dejavnosti društva so se tako prek začetniških področnih strokovnih aktivov postopoma prenašale na podružnice, medtem ko je osrednji odbor oz. t. i. upravni odbor obdržal iniciativno in koordinacijsko vlogo.

Delo po podružnicah se je z leti utrjevalo, njihova povezanost z republiškim odborom pa ni bila vedno najboljša. V Mariboru je že v 50. letih delovala prva samostojna podružnica društva, nekoliko pozneje pa sta bili ustanovljeni še podružnici na Jesenicah in v Murski Soboti. Po sklepu občnega zbora v Piranu oktobra 1960 so bile zaradi boljše povezave društva s članstvom iz drugih delov Slovenije ustanovljene še podružnice v Celju, Novem mestu, Kopru, Kranju, Novi Gorici in Ljubljani. Pobude za intenzivnejše sodelovanje tudi z zamejskimi slovenisti in slavisti so prišle v začetku sedemdesetih let in tako sta se sestanka republiškega odbora Slavističnega društva Slovenije februarja 1970 udeležila tudi predstavnika tržaških slovenistov. Odbor se je istega leta natančneje seznanil tudi s problematiko dvojezičnega šolstva v Prekmurju in podružnica na Jesenicah se je tesneje povezala s slovenisti na Koroškem ter ustanovila sekcijo za strokovno sodelovanje s koroškimi Slovenci. Na novo je bila ustanovljena podružnica za Zasavje v Trbovljah. Svojo podružnico so ustanovili tudi študentje slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Verigo ustanavljanj podružnic slavističnega društva so zaključili tržaški slovenisti v maju 1971 z ustanovnim občnim zborom Slavističnega društva v Trstu (danes je to SD Trst-Gorica-Videm). V 70. letih je republiški odbor ponudil redno članstvo v Slavističnem društvu Slovenije tudi slavistom iz drugih jugoslovanskih univerz.

Zaenkrat še vedno velja že šestdesetletna praksa, da vsakoletno slavistično zborovanje pripravi eno izmed pokrajinskih društev v sodelovanju z osrednjim upravnim odborom, in tako so se slavistična srečanja že nekajkrat zvrstila od Nove Gorice, Trsta do Murske Sobote, od Celovca, Jesenic do Krškega. Prvo takšno zborovanje je bilo konec junija 1954 v Mariboru.

Za Slavistično društvo Slovenije kot zvezo društev je torej najpomembnejša čim širša in čim številčnejša področna organiziranost slovenistov ter slavistov in tako bo tudi ostalo.

 red. prof. dr. Andreja Žele,

predsednica Slavističnega društva Slovenije

 

Nazadnje urejeno 23. 9. 2015.
Nazaj na osnovno kongresno stran