 Priznanji za posebne dosežke na pedagoškem področju
Jožica Jožef Beg Jožica Jožef Beg, profesorica slovenščine in diplomirana bibliotekarka, poučuje slovenščino v različnih programih na Šolskem centru Novo mesto. V svoji 31-letni karieri je na pedagoškem in raziskovalnem področju ustvarila bogat in raznovrsten opus. Svoj prvi učbenik z naslovom Slovenska književnost je izdala leta 1997 pri DZS in od takrat tudi sicer sodeluje z DZS, Izobraževalno založništvo, saj je bila recenzentka učbenikov in delovnih zvezkov za književnost v programih poklicno-tehniškega izobraževanja, prenovljenih učbenikov za književnost v programih srednjega poklicnega izobraževanja ter učbenikov in delovnih zvezkov za jezikovni pouk v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Je tudi soavtorica učbenika Slovenski jezik in prenovljenega učbenika za književnost Slovenska književnost za programe nižjega poklicnega izobraževanja, učbenika in delovnega zvezka Slovenski jezik za pouk slovenščine v programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter priročnikov Slovenščina 1–5 iz zbirke Obvladam (2012–2014). Pri poučevanju posebno skrb namenja metodam in oblikam dela ter sledi novostim v pedagoški stroki. Že od nekdaj je posebno pozornost posvečala medpredmetnemu povezovanju in svoje izkušnje uporabila tudi pri delu v srednji šoli – še pred prenovo srednješolskih učnih načrtov 2008. Cilj takšnega dela je spodbujanje bralnih interesov in navad. Primeri takšnih projektov so:
Projekte je predstavljala tudi v javnosti: na seminarjih študijske skupine za slovenščino, na simpoziju Posodabljanje gimnazijskih programov, obsežnejši prispevek za priročnik za slovenščino, ki ga izdaja Zavod RS za šolstvo. S predavanjem je sodelovala na slavističnem kongresu 2012 v Kopru; jeseni 2014 pa na simpoziju Obdobja. Poleg pedagoškega dela se je v letih 2009 in 2011 ukvarjala s sistematičnim raziskovanjem mladinske književnosti med narodnoosvobodilnim bojem in o tem objavila članek v Jeziku in slovstvu (2011). Pomembno področje njenega dela je razvijanje bralne pismenosti in kulturne zavesti pri dijakih, kar se odraža tudi v raziskovalnem delu na področju didaktike književnosti. Julija 2015 je zaključila tretjestopenjski doktorski program slovenščine na Filozofski fakulteti z zagovorom doktorske disertacije Razvijanje ključnih zmožnosti pri književnem pouku v gimnaziji. V času študija je objavila članke v zborniku SdS in simpozija Obdobja, Slovenščini v šoli ter v znanstveni monografiji Svetovne književnosti in obrobja (Studia litteraria). Sanja Kostanjšek
Danica Rangus Danica Rangus je uspešna profesorica slovenščine na osnovni šoli Center v Novem mestu. Da je tako, pričajo njeni učenci, ki jim posreduje kakovostno znanje in jih motivira za ustvarjalne dejavnosti, tako da so pogosto dobitniki priznanj in nagrad. K njenim pedagoškim presežkom že leta sodi tudi mentorstvo študentom slovenistike na pedagoški praksi, ki vsako leto znova hvalijo njeno pedagoško odličnost in požrtvovalnost. Posebna pedagoška dejavnost, ki jo je avtorica nadgradila tudi z raziskovalnim delom v diplomski nalogi Jezikovne počitnice: model poučevanja zamejskih otrok v Sloveniji (Maribor 2003) in objavami v strokovnem tisku, je sodelovanje v projektu Jezikovne počitnice, ki se že desetletja odvijajo za mlade koroške Slovence v Novem mestu. Skupaj z Vladimiro Korošec, avtorico znanega gimnazijskega delovnega zvezka Stezice do besedne umetnosti, sta po tem zgledu sestavili delovni zvezek Stopinjice v svet književnosti (2009) za osnovnošolce zadnjega triletja, kakovostno gradivo, ki prek domiselno oblikovanih miselnih vzorcev posreduje obravnavo besedil ter sistematičen pregled literarnoteoretskih pojmov in literarnozgodovinskih obdobij, s čimer tudi osnovnošolcem omogoča na enostaven način pridobiti poleg recepcijske sposobnosti še temeljno sistemsko literarno-kulturno znanje. Danica Rangus je bila od leta 2006 do 2015 predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine. Po njenim vodstvom je bilo to pokrajinsko društvo eno najbolj delavnih v okviru Zveze društev SdS. Spodbujala je druženje med slavističnimi društvi iz različnih pokrajin, posebno Goriške, organizirala literarnozgodovinske ekskurzije in različna strokovna predavanja. Odlično je znala vzpostaviti in ohranjati stike med ljudmi. Ker je Danica Rangus tudi rusistka, je pedagoško in organizacijsko dejavna tudi na tem področju. Aktivno sodeluje v Društvu Slovenija-Rusija, v katerem je članica upravnega odbora. Za področje Dolenjske in Bele krajine organizira obisk slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem in skrbi za popularizacijo ruskega jezika in kulture. Kot učiteljica ruščine je sodelovala pri več državnih in mednarodnih projektih, povezanih s tem jezikom. Na šoli, kjer poučuje, vodi rusistični krožek in skrbi za to, da na šoli izhaja glasilo v ruščini. Za učence je uvedla rusko bralno značko, gimnazijce pa pripravlja na letno vsedržavno tekmovanje v znanju ruščine. Danica Rangus se z uspešnim vsestranskim pedagoškim in organizacijskim delom na svoji šoli in v širši skupnosti odlikuje kot strokovno temeljita, ustvarjalna in komunikativna osebnost, za katero je prav, da ji ob željah za nadaljnje uspehe priznanje za uspešno pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenistike in rusistike izreče tudi Slavistično društvo Slovenije. red. prof. dr. Boža Krakar Vogel
Priznanja najboljšim dodiplomskim študentom Martina Eyer Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Martina Eyer se je v diplomskem delu Dediščina latinske somatske in živalske frazeologije v slovenščini lotila doslej neovrednotenega razmerja med frazeologijo v latinskem in slovenskem jeziku. Latinščina ima posebno mesto pri odnosu slovenskega prostora do prevzemanja tujejezičnih prvin, klasični jeziki namreč niso bili predmet jezikovnega purizma. Različne zbirke latinskih pregovorov, sentenc, rekov ipd., tudi s slovenskimi ustreznicami, so redno nastajale tudi pri nas, nobena med njimi pa ni plod jezikoslovnega dela niti ni bila s tega vidika preverjena, zato diplomsko delo Martine Eyer nekaj pove tudi o tem. Čeprav je delo glede gradivnih virov omejeno na eno zbirko (S. Banič: Latinski pregovori, izreki in izrazi, 2. izdaja, 1996) in slovar (J. Pavlica: Frazeološki slovar v petih jezikih, 1960), je bilo slovarsko preverjano s SSKJ in Kebrovim Slovarjem slovenskih frazemov (2011), glede rabe pa korpusom Gigafida. Raziskava frazeologije je usmerjena na dve vrsti frazemov, ki spadata med obsežnejše posebne skupine, to so frazemi s sestavinami, ki poimenujejo dele telesa in živali. Namen avtorice ni bil natančneje spremljati poti posameznih frazemov do slovenščine, temveč odkriti, kako podobni in koliko prekrivni sta latinščina in slovenščina v okviru izbranega frazeološkega gradiva. Izhajala je iz dveh hipotez: prvič, da bo prekrivnost med latinskimi in slovenskimi frazemi velika, in drugič, da bo prekrivnost pri živalskih frazemih manjša kot pri somatskih. Iz omenjenih virov je zbrala 576 frazemov (56,6 % somatskih in 43,4 % živalskih) in jih razvrstila v 3 skupine: popolnoma prekrivni (somatski 12,3 %/živalski 11,2 %), delno prekrivni (54/72,49) in neprekrivni (33,7/16,4). Podrobnejša raziskava je bila nato namenjena skupini delno prekrivnih frazemov. S tem je bilo glede na stopnjo ustaljenosti – le-ta je bila določana glede na (ne)prisotnost enot v slovarjih (SSKJ, SSF) in korpusu Gigafida – mogoče to skupino frazemov razdeliti na tiste, ki so bliže popolni prekrivnosti, in tiste, ki so bliže neprekrivnosti (oz. neprisotnosti v slovenščini). Točka delitve so bili frazemi, ki izkazujejo enako »sliko« (»miselno predstavo«), a jih lahko pričakujemo v več različnih variantah, morda celo (še) brez dokončno ustaljene (jezikovne) oblike – v tem primeru je avtorica poskušala ugotoviti, po kateri poti prihaja do (morebitnega) ustaljevanja (praviloma seveda prek angleščine). Z dodatno raziskavo je avtorica analizirala še pogostnost posameznih frazemskih sestavin v primerjanih frazemih. Diplomsko delo Martine Eyer je izvirno delo, pri katerem je študentka pokazala veliko mero samostojnosti, v iskanju možnosti za primerjavo tudi inovativnost. Ker gre za slovenistično diplomsko delo, je jezikovna in slogovna neoporečnost samoumevna. red. prof. dr. Erika Kržišnik in doc. dr. Matej Hriberšek Pia Šlogar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Pia Šlogar, diplomantka bohemistike in polonistike na Filozofski fakulteti UL, je med študijem dosegala nadpovprečne rezultate na različnih ravneh. V času študija je redno pomagala pri pripravi različnih projektov: Slovanskih večerov in čajank, večeru poezije v Radovljici ob dnevu spomina na Rozko Štefan, simpoziju o Czesławu Miłoszu, sejmu Liber.ac itd. V okviru obštudijskih dejavnosti je bila pobudnica uspešnih projektov: urednica in lektorica oddelčnega časopisa Slavko (še vedno deluje kot zunanja sodelavka), ustanovna članica in generalna sekretarka Društva študentov slavistike Filoslav (2012–13) in demonstratorka na oddelku za slavistiko (2010–12). Svoje znanje je nadgrajevala z obiski poletnih jezikovnih šol v Pragi, Lublinu, Varšavi, Częstochowi, Torunju in Olomoucu, maja 2012 pa je pridobila certifikat na ravni B2 iz znanja poljščine kot tujega jezika. Bila je na dveh študijskih izmenjavah: v Vroclavu (2011/12) in na Univerzi v Gdansku (2013/14). Že na začetku študija je predstavila prevod poezije Pavla Zajíčka (2010), nadaljevala pa s prevajanjem poezije češkega avtorja Miroslava Holuba pri prevajalskem projektu pod vodstvom Jane Šnytove, v okviru katerega je izšla zbirka Nesrečno srečni (2012). Prevajalske izkušnje je nabirala v okviru Prevajalnice (JSKD Slovenija), delo je leta 2013 obrodilo izid zbirke Gostilniške in vaške zgodbe kantavtorja Václava Koubka. Septembra 2015 je z dvema diplomama študij zaključila z odliko. Izjemno visoko raven je dosegla na področju poljskega jezika in književnosti. Za diplomsko delo Ekspresivno zaznamovane besede v kašubščini, zbrane na podlagi pogovorov, izvedenih med mladimi Kašubi pod mentorstvom Marie Wtorkowske ter somentorice Małgorzate Klinkosz je decembra 2014 prejela Prešernovo nagrado FF Univerze v Ljubljani. Z diplomskim delom, ki je napisano v slogovno zgledni in strokovni poljščini, je segla na povsem neraziskano področje jezikovnega fenomena pogovorne kašubščine. Delo je oprto na najnovejših lingvističnih metodah in je za poljsko ter kašubsko jezikovno okolje inovativno ter poleg raziskovalne nosi tudi praktično vrednost, saj je avtorica s svojim izvirnim, tehnično premišljenim pristopom in preglednim slovarjem spodbudila k širšim diskusijam ter odprla možnosti za nadaljnja raziskovanja tega izredno slabo raziskanega področja. Oktobra 2015 bo vpisala na doktorski študij na Filološki fakulteti Univerze v Gdansku. Svoje ugotovitve redno predstavlja na državnih in mednarodnih konferencah ter objavah v priznanih kašubskih ter poljskih publikacijah (Językowy, literacki i kulturowy obraz Pomorza, Acta Cassubiana). V akademskem letu 2014/2015 je aktivno sodelovala na treh mednarodnih konferencah v Pragi, Opolu in Lizboni ter treh poljskih konferencah. Na Univerzi v Gdansku je tesno povezana z lektoratom slovenščine, prav tako pa od februarja 2015 izvaja lektorat kašubščine. doc. dr. Maria Wtorkowska
Mojca Marič Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Magistrsko delo Mojce Marič z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: paradigmatski zasuk po letu 1991 se umešča na področje kritičnih diskurzivnih študij. Avtorica uporabi diskurzivno-historični pristop h kritični diskurzivni analizi, kakor ga je razvila Ruth Wodak, da ugotavlja spremembe v diskurzivnih strategijah v historičnem in družbeno-političnem kontekstu. Avtorica proučuje politične jezikovne manifestacije, konkretno jezikovna in diskurzivna sredstva, s katerimi jezik odraža in sočasno konstituira etnocentrične ideološke predpostavke v diskurzu. Ker je raziskovanje jezika in politike predvsem inter- oz. transdisciplinarno, avtorica diskurzivno teorijo povezuje s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično teorijo in historično analizo. Polje delovanja, ki ga avtorica izbere za analizo, je medijski diskurz. Kot gradivni vir uporabi časopis Delo, in sicer analizira izbrane članke iz dveh časovnih obdobij; prelomnico ji glede na ekonomske in družbeno-politične spremembe povsem upravičeno predstavlja formalna samostojnost Slovenije leta 1991. Avtorica namenja osrednjo pozornost analizi reprezentacije družbene realnosti, aplicirane na primer t. i. tretjega sveta, in ugotavlja, da je Delova retorika, vezana na reprezentacijo držav, ki jih Zahod z neokolonizacijo spreminja v »tretji svet«, v prvih dveh desetletjih izhajanja časopisa predvsem protiimperialistična, po letu 1980 zaznava vpliv zahodnih koncepcij, vpeljavo evfemističnega leksikalnega para pomoč – razvoj in kategorizacijo držav v razvite in manj razvite, v diskurzu po letu 1991, ko je prišlo v slovenski politični ekonomiji do neoliberalnega obrata, pa opaža prevladujočo neoliberalno retoriko. Diskurz po letu 1991 prav tako izkazuje, kot ugotavlja avtorica, ideološko izenačitev Evrope z Evropsko unijo in kategorizacijo držav v evropske in neevropske, utemeljeno na notranji hierarhični delitvi na zgodovinsko in civilizacijsko središče ter periferijo. Kolokacija neevropske države je, kot avtorica dokazuje s pomočjo Balibarjeve in Wallersteinove politične teorije, v slovenskem medijskem tisku uporabljena kot sredstvo ločevanja in hierarhičnega umeščanja držav, hkrati pa tudi nezavednega pristajanja na lastno periferno pozicijo znotraj notranje evropske delitve. Magistrsko delo Mojce Marič odlikujejo bogato interdisciplinarno teoretsko znanje, kritična jezikovna zavest in zavezanost družbeni spremembi. Delo predstavlja, če uporabimo besede Normana Fairclougha, transdisciplinaren dialog med kritično diskurzivno analizo in »novo sociologijo kapitalizma«. Z izsledki, ki jih prinaša, je pomembno za področja (kritične) diskurzivne analize, sociolingvistike, medijskih študij in političnih znanosti, in to tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. doc. dr. Branislava Vičar Ana Jurkovič Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Ana Jurkovič je v magistrskem delu z naslovom »Slovenščina za vsak žep: Računalniška aplikacija za začetno učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika« oblikovala teoretične koncepte in smernice za izdelavo računalnike aplikacije za učenje slovenščine na ravni A1, ki sledi didaktičnim načelom in komunikacijskemu modelu poučevanja jezika. S tega zornega kota si je tudi zastavila hipoteze, ki se nanašajo na vprašanje, ali je interaktivne računalniške aplikacije mogoče oblikovati za samostojno učenje SDTJ ali pa so le dodatek pri poučevanju. Obenem jo je zanimalo, ali je računalniško aplikacijo mogoče oblikovati za učenje začetnikov. Predstavila je temeljne koncepte s področja metod učenja in poučevanja, nato pa prešla k tematiki poučevanja SDJT; pri tem je podrobneje opisala komunikacijski pristop, medkulturno učenje, didaktična načela in testiranje. V osrednjem delu naloge je na osnovi omenjenih teoretskih konceptov predstavila korake pri izdelavi računalniške aplikacije za učenje tujega jezika, ki bi služili pri izdelavi podobnih aplikacij na področju didaktike drugega/tujega jezika v domeni jezikoslovcev. Ta del naloge odlikujejo na eni strani velika pozornost, namenjena vključevanju teoretskih spoznanj, na drugi strani pa zelo sistematično opisani koraki in dileme pri izdelavi konkretne aplikacije. Teoretični in praktični del sta tako zelo smiselno povezana, posebej dragoceni del magistrskega dela pa je tudi že izdelana poskusna verzija aplikacije, ki je v sodelovanju z računalničarjem bila izvedena zelo profesionalno in izvirno. Tudi izdelana računalniška aplikacija kaže na odlično razumevanje teoretskih spoznanj in pomena njihovega vključevanja v samo izdelavo aplikacije. Obenem pa je aplikacija izdelana z izjemnim posluhom za potrebe neposrednega učnega procesa in učečih se in je plod že tudi kar številnih pedagoških izkušenj. Ana Jurkovič je bila ves čas svojega študija dejavna še na več drugih področjih, ki so v zvezi s študijem in fakulteto, saj je bila predstavnica letnika, tutorka, pobudnica ustanovitve Lektorskega krožka UP FHŠ in moderatorka Googlove skupine Lektorski krožek UP FHŠ. Pomagala pri izvedbi informativnih dnevov, sodelovala pri oddelčnih dogodkih (Tomšičev študentski simpozij, Od listanja do klikanja), delovala vsestransko povezovalno. Več let je pod mentorstvom mag. Vladke Tucovič sodelovala v skupini študentk, ki so dijakom in študentom tujcem nudile brezplačno pomoč pri učenju slovenskega jezika, za kar je prejela tudi priznanje na razpisu Naj prostovoljka leta 2011 in 2012, ki ga podeljuje Mladinski svet Slovenije. Poleg tega si je izkušnje nabirala že tudi kot učiteljica slovenščine za tujce na jezikovni šoli Nista in na Tehniški šoli Koper. Študentka Ana Jurkovič s svojim delovanjem, ki vedno vključuje navdušenje za stroko, med študijske kolege in sodelavce vnaša veliko mero optimizma in pozitivne energije. izr. prof. dr. Vesna Mikolič Marjana Gabrijelčič Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici Slovanski predponski glagoli ostajajo aktualna tema, v zadnjem času še posebej z vidika razumevanja odnosa med besedotvorjem in skladnjo ter preverjanja različnih modelov skladnje naravnega človeškega jezika. Marjana Gabrijelčič, diplomantka prvostopenjskega programa, v diplomskem delu Slovenska glagolska predpona ob- s pomenom vztrajanja v luči leksikalno-nadleksikalne delitve in hierarhije predpon obravnava slovensko glagolsko predpono ob- v rabi s pomenom vztrajanja v stanju. Obravnava izhaja iz trditev v mednarodni literaturi, ki med slovanskimi glagolskimi predponami prepoznava dve oziroma tri večje skupine, v eni različici tega pristopa pa predpone še podrobneje razvršča v jasno urejeno skladenjsko hierarhijo. Drugi slovanski jeziki produktivne predponske rabe s pomenom vztrajanja v stanju očitno ne poznajo, zato ne preseneča, da ta raba z ozirom na omenjeno delitev in skladenjsko hierarhijo še ni bila uvrščena. Študentka je v nalogi slovenske glagole z vztrajalnim ob- sistematično podvrgla vsem testom, s katerimi so bile razvrščane druge predpone. Ugotovila je, da se vztrajalni ob- glede na večino testov obnaša kot nadleksikalna predpona, natančneje pa kot najnižja nadleksikalna predpona. Hkrati je ugotovila, da pri obnašanju vztrajalnega ob- zasledimo tudi nekaj značilnosti, ki so, če je ob- najnižja nadleksikalna predpona, nepričakovane in s tem potencialno postavljajo pod vprašaj zanesljivost nekaterih predhodno predlaganih testov. S poskusom opredelitve in razvrstitve vztrajalne rabe predpone ob-, kot tudi z ovrednotenjem zanesljivosti predhodno uporabljenih testov, je diplomska naloga prispevala nov kamenček v mozaik prizadevanj za ustrezno razumevanje in modeliranje slovanskih predponskih glagolov. Študentka je z delom usvajala veščine sistematične uporabe empiričnih jezikoslovnih testov in interpretacije dobljenih rezultatov/podatkov v okviru formalnega jezikoslovnega modela, pa tudi samega predstavljanja podatkov in njihovega pomena znotraj predpostavk privzetega modela. Pri iskanju relevantnih podatkov je izkazala suverenost tako pri pripravi zgledov za preverjanje s pomočjo jezikovnih sodb kot tudi pri uporabi jezikovnih korpusov, brez česar je danes težko opravljati kakršnokoli jezikovno slovenistično delo. doc. dr. Rok Žaucer
Laura Brataševec Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici Laura Brataševec je v magistrskem delu z naslovom Reprezentacije materinstva v izbranih delih slovenske dramatike po letu 1975 obravnavala štirinajst izbranih dramskih del, ki so nastala na Slovenskem po letu 1975. V dramskih besedilih se osredotoča na različne reprezentacije mater in materinjenja, ki so v izbranih literarnih delih potisnjene v ospredje besedila ali pa so pomembne za razvoj zgodbe. Z raziskavo ugotavlja, v kolikšni meri je prikaz mater stereotipen in na kakšen način (če sploh) prihaja do odmika od tovrstnega reprezentiranja materinjenja. Pri tem posega tudi v slovansko mitologijo, saj je stereotipnost in arhetipskost materinskih likov, ki se pojavljajo v nekaterih analiziranih besedilih, prisotna tudi pri ženskih mitoloških likih oziroma pri nekaterih slovanskih boginjah. Njeno magistrsko delo ima 89 strani, od tega jih je 18 namenjenih Uvodu, v najobširnejšem tretjem delu (ki zajema strani 18 do 56) je predstavljen lik destruktivne matere. Avtorica podrobneje analizira dramska dela Vinka Moderendorferja, Daneta Zajca, Andreja Rozmana Roza, Rudija Šeliga, Dragice Potočnjak, Saše Pavček in Simone Semenič. Avtorica je na inovativen način podala analizo materinstva v slovenski dramatiki po letu 1975. Pri tem je primerno uporabila veščine in znanja, ki jih je pridobila med študijem. Kandidatka se je še posebej izkazala v poznavanju in uporabi feministične literarne teorije pri analizi dramskih del. S svojim magistrskim delom je dokazala tudi, da jih zna uporabiti v literarnovedni praksi, prav tako pa tudi, da pozna osnovno, pa tudi sodobno literaturo o tematiki, ki jo je obdelala. Magistrsko delo kaže na poglobljenost in samostojnost pri raziskovanju, pri katerem avtorica uporablja obravnavani tematiki primerne teorije in metode. Laura Brataševec je izsledke svoje raziskave nadgradila in jih objavila v izvirnem znanstvenem članku v reviji Jezik in slovstvo (Tematika materinjenja v izbranih dramskih delih Simone Semenič. Jezik in slovstvo 2/60. 39–49). doc. dr. Alja Adam in izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž Nazadnje urejeno 22. 9. 2015. Nazaj na osnovno kongresno stran |
Kongres 2015 >