Marija Zlatnar Moe

Spremenjeno s prevodom: zakaj so prevodi istega besedila tako različni?

 

O književnih besedilih se v javnosti, laični in strokovni, pogosto razpravlja kot o izvirnih delih, brez upoštevanja dejstva, da ne govorimo o izvirniku, ampak o prevodu, ki se od izvirnika vedno in neizogibno v večji ali manjši meri razlikuje. Na delavnici bodo udeleženci skozi lastno praktično prevajalsko izkušnjo in razpravo z drugimi udeleženci spoznavali, kako in zakaj prihaja do razlik v prevodih in kako te vplivajo na končno podobo ciljnega besedila.

 Uvod

Zaradi položaja slovenskega jezika, književnosti in kulture v svetu, pa tudi zaradi vse večje globalne povezanosti med kulturami, je veliko književnosti, ki jo beremo v šoli, za delo in zabavo, prevedene. Kljub temu pa o dejstvu, da v resnici beremo prevode, ne izvirnikov, razmišlja le malokdo in le redko. Navadno dejstvo, da je določeno besedilo prevedeno, pride v ospredje takrat, ko se pojavi nov prevod istega besedila, kot se je na primer eta 2015 zgodilo ob izidu novega prevoda Pike Nogavičke švedske pisateljice Astrid Lindgren. Ob takšnih priložnostih nenadoma postane očitno, da se prevodi razlikujejo med sabo, pa tudi, da se razlikujejo od izvirnika. Prevodoslovne raziskave kažejo, da do razlik prihaja na vseh ravneh besedila, razlogi pa so lahko zelo različni – od tega, ali neko besedilo dojemamo kot klasično ali kot žanrsko, do tega, ali se prevaja iz večjega, centralnega ali manjšega, perifernega jezika, in seveda tudi od položaja ciljnega jezika in kulture, včasih do razlik pride zaradi ciljnega (npr. otroškega) bralca, drugič zaradi prevladujoče ideologije ali poetike v ciljni kulturi, včasih pa zaradi osebnih preferenc posameznega prevajalca. Tudi tisto, kar se spreminja, se od prevoda do prevoda razlikuje. Do premikov najpogosteje prihaja pri slogu, lahko pa tudi pri vsebini, ideološkem sporočilu, karakterizaciji, in, čeprav redko, lahko se spremeni tudi ciljni bralec. Vse to velja tudi za prevode istega besedila v isti ciljni jezik, do česar znotraj slovenske kulture navadno prihaja v primeru tako ali drugače klasičnih besedil (nekateri primeri so Shakespearove drame in soneti, že omenjena Pika Nogavička, Flaubertova Gospa Bovary, Kerouacov Na cesti, Tolkienov Gospodar prstanov in tako naprej).

Raziskave[1] so pokazale, da se posamezni prevodi med seboj lahko bistveno razlikujejo, včasih do te mere, da lahko prihaja do nesporazumov med bralci različnih prevodov istega besedila. Zaradi tega je pomembno, da se udeleženci izobraževalnega procesa, prav zato, da ne bi prihajalo do tovrstnih nesporazumov, prvič, zavedajo, da govorijo o prevodih, ne pa o besedilih, izvirno napisanih v slovenščini, in drugič, dogovorijo, o katerih prevodih bodo govorili. To posebej velja za besedila, izbrana za domače branje, in besedila, izbrana za maturitetni esej, pri katerih lahko tovrstna neskladja v večji ali manjši meri celo vplivajo na oceno učenčevega ali dijakovega izdelka. V zadnjem primeru je zato nujno, da profesorji, ocenjevalci in dijaki razumejo, da delajo s prevodom, ne z izvirnikom, pa tudi, da dobijo natančna navodila glede prevoda, ki naj ga preberejo. Druga možnost pa je, da so sicer dovoljeni vsi obstoječi prevodi, vendar morajo v tem primeru ocenjevalci poznati vse različice besedila, dijaki pa morajo v svojem eseju navesti, kateri prevod uporabljajo. Dodajmo še, da bi bilo smiselno, da se v pouk književnosti v določeni meri vključujejo tudi izvirna izhodiščna besedila, vsaj na višjih stopnjah izobraževanja in seveda v primerih besedil v jezikih, ki se jih učenci oziroma dijaki že učijo kot prvi, drugi ali tretji tuji jezik.[2]

 

Namen in struktura delavnice

Namen delavnice je, da sodelujoči skozi lastno prevajalsko delo spoznajo, kako prevod nastane, zakaj pri prevodih istega besedila med različnimi prevajalci prihaja do razlik, do kakšnih razlik prihaja, pa tudi, kako se razlikuje prevajalski postopek glede na žanr in mesto izhodiščne in ciljne kulture v svetu, ter glede na zgodovinsko obdobje, v katerem prevod nastane. Udeleženci bodo v praksi spoznali tudi temeljne prevajalske pristope in strategije pri prevajanju književnosti, spoznali, kako potrebno je, da se pri pouku, posebej pri domačem branju in maturi, z učenci oziroma dijaki vnaprej dogovorijo, katere prevode bodo uporabljali.

Delavnica bo sestavljena iz treh delov, in sicer samostojnega prevoda krajšega proznega besedila, splošne razprave o prevajanju, prevodnem postopku, prevodnih strategijah in rešitvah in razlikah med prevodi ter razlogih zanje, na koncu pa bo sledila še analiza prevodov udeležencev in razprava o tem, kako in zakaj je prišlo med njimi do razlik ter kakšne so te razlike.

Na začetku delavnice bodo udeleženci dobili v prevod kratko zgodbo (nekaj manj kot stran dolgo) v ZDA živečega britanskega avtorja Neila Gaimana. Neil Gaiman sodi med najbolj cenjene avtorje fantazijske književnosti, napisal je več romanov za odrasle in otroke (v slovenščino je prevednih sedem, med njimi najbolj znani Ameriški bogovi ter humoristični roman, ki ga je napisal skupaj z Terryjem Pratchettom, Dobra znamenja), serijo romanov v stripih z naslovom Sandman in več zbirk kratkih zgodb (najnovejša je Trigger Warning iz leta 2015) in zbirk esejev (najnovejša je The View from the Cheap Seats iz leta 2016). S prevajalskega stališča so njegova dela zanimiva predvsem zaradi sloga, posebej številnih, močnih in pogosto zelo zakritih medbesedilnih povezav z drugimi besedilnimi vrstami, književnimi žanri ali posameznimi besedili na eni strani in na drugi strani množice bolj ali manj očitnih in prepoznavnih kulturnih referenc na celo vrsto različnih kultur in subkultur. Kratka zgodba, ki jo bodo udeleženci delavnice prevedli, ima naslov Observing the Formalities in je izšla lani v zbirki Trigger Warning.

Sledila bo splošnejša razprava o prevajanju književnosti, pri kateri bodo udeleženci lahko predstavili svoje prevajalske izkušnje, pogovarjali pa se bomo tudi o razlikah, ki nastanejo pri prevajanju različnih književnih žanrov, kako in zakaj se spreminja ciljni bralec, in ali se žanrska književnost prevaja drugače kot kanonizirana, kakšne so posebnosti različnih žanrov, kako na prevajanje vplivajo različni ciljni bralci in podobno. Ker slovenščina sodi med tako imenovane periferne jezike, se bomo pogovarjali tudi o posebnostih prevajanja iz centralnih jezikov v periferne in o tem, kako poteka prevajalski postopek med perifernimi jeziki samimi, ter o vlogi, ki jo kljub neposrednemu prevajanju iz perifernega izhodiščnega jezika v periferni ciljni jezik igrajo centralne izdaje posameznih književnih del. Drugi sklop vprašanj, ki jih bomo obravnavali v razpravi, je povezan s tistimi besedili, za katera v slovenščini obstaja več prevodov, pogovarjali pa se bomo predvsem o tem, ali je za pedagoške ali raziskovalne namene dobro določiti en prevod in kako ta prevod izbrati. Posebej se bomo ukvarjali s primeri, ko nimamo dostopa do izvirnega besedila, ker je to napisano v jeziku, ki ga ne obvladamo, zato ne moremo neposredno presojati o primernosti posameznega prevoda za uporabo pri pouku, opozorili pa bomo tudi na posebnosti prevodov v centralnih jezikih (predvsem v angleščini, ki je večini slovenskih bralcev najbolj dostopna). Prav tako bomo omenili prednosti in slabosti druge možnosti, da namreč učencem oziroma dijakom pustimo proste roke pri izbiri prevoda, pogovarjali pa se bomo tudi o tem, ali in kako vključiti izhodiščno besedilo samo, v primeru, da je napisano v jeziku, ki ga udeleženci pedagoškega procesa poznajo.

V tretjem delu delavnice se bomo ponovno vrnili k prevodom, ki so jih na začetku izdelali udeleženci. Udeleženci bodo v manjših skupinah analizirali in primerjali svoje prevode, potem pa se bomo vsi skupaj pogovorili o njih, o prevajalskih problemih, s katerimi so se udeleženci srečevali med samim prevajanjem in njihovih rešitvah za te probleme, o prevajalskih strategijah, ki so jih uporabili, slogovnih posebnostih ter o razlikah med prevodi udeležencev in o razlogih zanje.

 

Nina Zavašnik in Lidija Rezoničnik

Prevajalska delavnica za študente

Letošnji slavistični kongres je posvečen slovenščini v prevajanju in del programa – prevajalska delavnica – je namenjen tudi študentom. Cilj delavnice je študente seznaniti z informacijami, vsebinami in usmeritvami, ki so potrebne za uspešen vstop na prevajalski trg, ter jim na podlagi praktičnih primerov prikazati pomen kakovostnega in po drugi strani posledice nekakovostnega prevajanja. Ker bo dogodek potekal v sodelovanju z Društvom književnih prevajalcev Slovenije, bo na delavnici poudarek na književnem prevajanju.

 

Cilj dogodka

Študente seznaniti z vsebinami, informacijami in usmeritvami, potrebnimi za uspešen vstop na prevajalski trg, ter jim na podlagi praktičnih primerov prikazati pomen kakovostnega prevajanja in po drugi strani posledice nekakovostnega prevajanja. Prav tako jim predstaviti značilnosti in posebnosti književnega prevajanja kot medkulturnega posredovanja.

 

Namen dogodka

Prevajalska delavnica je namenjena študentom 1. in 2. stopnje dodiplomskega študija slovenistike ali slavistike ter doktorskim študentom slovenistike oz. slavistike. Člani (Študentske sekcije) Slavističnega društva Slovenije imajo pri udeležbi prednost.

 

Potek dogodka

Prevajalska delavnica za študente bo razdeljena na teoretični in praktični del, po potrebi se glede na vsebine vključi dodatne strokovnjake.

 

Prvi (teoretični) del

V teoretičnem delu bodo študenti dobili vpogled v razmere na prevajalskem trgu (način zaposlovanja, zahteve in pričakovanja na trgu), predstavljena jim bo problematika prevajanja iz in v slovanske jezike (kaj pomeni biti ''dober prevajalec'', kakšne so morebitne posebnosti tovrstnega prevajanja in kakšna je kakovost prevodov v Sloveniji, ko gre za slovansko jezikovno kombinacijo), prav tako bodo študentom podani nasveti, kje in kako začeti oz. kam se je treba obrniti, da bi lahko uspešno zapluli v prevajalske vode, ter jim bo predstavljeno, katera znanja in veščine so potrebni za uspešno prevajalsko delo. Ker je poudarek na književnem prevajanju, bodo študenti seznanjeni s trenutnim položajem književnega prevajanja in prevajalcev v Sloveniji, s prevajanjem knjižnih del iz drugih slovanskih jezikov v slovenščino (potrebna znanja in veščine, značilnosti in posebnosti tovrstnega prevajanja, ali se pri književnem prevajanju uporabljajo prevajalska orodja, povprečno število prevedenih strani na dan, morebitne zahteve založnikov) in bodo izvedeli, kako začeti s prevajanjem knjižnih del, da bi prevodi bili objavljeni. Hkrati jim bodo predstavljeni tudi programi in štipendije, ki (so)financirajo prevajalsko dejavnost.

 

Drugi (praktični) del

Drugi del delavnice bo obsegal primere iz prakse: zaradi časovne omejitve bi se osredotočili zgolj na razpravo o konkretnih primerih, ki bodo tako iz proznih del, poezije kot dramskih besedil (ohranjanje rime, humorja ali besedne igre, lažni prijatelji, prevajanje kulturemov …). Študentom bo predstavljeno nekaj primerov neustreznega oz. nekvalitetnega prevajanja iz vseh besedilnih zvrsti. Pri tem bodo na podlagi predhodnih prijav študentov upoštevane jezikovne kombinacije.