Zveza društev Slavistično društvo Slovenije podeljuje red. prof. dr. Marku Jesenšku posebno priznanje za prispevek k delu Slavističnega društva Slovenije in za znanstvenoraziskovalno odličnost
 Marko Jesenšek, aktualni dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je svoje strokovne organizacijske sposobnosti mojstril tudi kot požrtvovalen in učinkovit sodelavec Slavističnega društva Slovenije. Bil je predsednik Slavističnega društva Maribor (1995–1999), predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (2000–2004) in dolgoletni član sveta Slavistične revije. S svojim delovanjem se je zapisal med strokovno pronicljive in človeško dobrohotne društvene voditelje, ki so prispevali k dobrim odnosom med članstvom in h krepitvi njegove stanovske zavesti. Kljub številnim družbenoorganizacijskim zadolžitvam in vestnemu pedagoškemu delu pa je v jedru njegovega zanimanja mednarodno odmevno raziskovalno delo, ki širi dober glas o mariborski slavistiki po domovini in tujini. V svoji bibliografiji izkazuje 21 izvirnih znanstvenih člankov, je urednik znanstvenih monografij (v zbirki Zora je od 1998 do leta 2009 izšlo 61 naslovov) in organizator dveh znanstvenih simpozijev. Monografija The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area: the History of the Slovene Language (Krakov: Universitas, 2005) je odmeven prispevek v zakladnico svetovnega znanja in razumevanja jezikovnih razmer na Slovenskem, zlasti zgodovinskega razvoja slovenskega jezika. Gre za primerjalno-kontrastivno, zgodovinsko-sociolingvistično in dialektalno usmerjeno monografijo o razvoju slovenskega knjižnega jezika. Osredinja se na pomembne dogodke v 18. in nemirnem 19. stoletju. Avtor opozarja na obstoj dveh knjižnih norm (osrednje- in vzhodnoslovenske) vse do sredine 19. stoletja, zarisuje njune okvire, določa razmerje do pokrajinskih jezikovnih različic in predstavlja oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika. Avtor odpira vprašanji ločenega razvoja slovenskega jezika v alpskem in panonskem jezikovnem prostoru in poenotenja slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja. V sociolingvistični analizi jezikovnih razmer na Slovenskem v 18. in 19. stoletju na novo vrednoti prekmurske in štajerske poskuse normiranja jezika na vzhodu kot razvojni jezikovni lok. Monografija je napisana v angleščini po mednarodnih bibliografskih standardih s povzetkom v slovenščini in poljščini in je izšla pri ugledni mednarodni založbi jagelonske univerze. Marko Jesenšek v monografiji Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (Maribor: Slavistično društvo (Zora 33), 2005) analizira nastanek, razvoj in prostorske okvire dveh knjižnih norm na Slovenskem. Poudarek je na raziskavah panonskega jezikovnega prostora, na teoriji o nastanku prekmurskega knjižnega jezika, na primerjavi osrednje- in vzhodnoslovenske skladnje ter na analizi razlikovalnega besedja. Monografijo odlikujejo razmišljanja o vprašanjih jezikovnega načrtovanja in politike ter sporazumevalne funkcije jezika. Vsebinsko in tematsko je Jesenškovo
raziskovanje zgodovine slovenskega knjižnega jezika zaokrožena celota (obe
monografiji in nad 40 razprav), prilagojena vsem znanstvenim zahtevam sodobnega
jezikoslovnega raziskovanja.
akad. prof. dr. Zinka Zorko, avgust 2011 Zveza društev Slavistično društvo Slovenije podeljuje profesorici Danici Križanič Müller posebno priznanje za pedagoško odličnost in pesniško ustvarjalnost  Danica Križanič Müller je bila rojena v Mariboru,
kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani je doštudirala
slovenistiko in anglistiko. Od 1. 9. 1988 do 1. 9. 2011 je poučevala
slovenščino na II. gimnaziji Maribor. S svojo strokovnostjo in odnosom do
dijakov je pustila nepozaben pečat v življenju II. gimnazije. Svojo veliko ljubezen
do književnosti je na nevsiljiv način prenašala na dijake. Številni med njimi
so po njeni zaslugi prebrali marsikatero knjigo, ki je sicer ne bi. S svojo
mirnostjo in razumevanjem mladih je bila vzor učitelja, ki mlade usmerja in jim
pomaga pri reševanju problemov. Neprecenljivo in težko ponovljivo je njeno delo na področju vodenja literarnih delavnic in mentorstva dijakom na področju literarnega ustvarjanja. V vsakem šolskem letu od njenega nastopa dela na II. gimnaziji je izšel literarni zbornik, skupaj preko dvajset, kar je redek primer v slovenskih šolah. Njene vzpodbude in strokovna pomoč ter objave v šolskem zborniku so pomagale številnim danes uveljavljenim mladim literarnim ustvarjalcem na začetku njihove poti. Danica Križanič Müller je s svojim predanim delom vzor mladim učiteljem, saj združuje tisto, kar je potrebno za dobrega učitelja: izjemno strokovnost, požrtvovalnost in iskanje dobrega v mladih ljudeh. Zadnja leta deluje kot članica žirije pesniškega viteškega turnirja v Mariboru. Je dolgoletna članica Društva slovenskih pisateljev. Poezijo objavlja v revijah Dialogi, Nova revija in Literatura, objavila je tri pesniške zbirke: Topli skriti veter (samozaložba, 1991), Doseganje glasu (Založba Obzorja, 2001) in Odprta praznina (Založba Pivec, 2009). V letu 2009 je bila zbirka Odprta praznina nominirana za Jenkovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko v tekočem letu. Zbirko Odprta praznina je dr. Manca Košir v majski številki revije Bukla 2009 razglasila za knjigo meseca. Danica Križanič Müller je nedvomno ena boljših sodobnih slovenskih pesnic, o čemer ne nazadnje priča tudi uvrstitev v Antologijo slovenskih pesnic III (Tuma, 2007), ki jo je uredila dr. Irena Novak Popov. Obstajajo pesniki, ki izdajajo zbirke pogosto, kontinuirano in obstajajo pesniki, ki izdajajo zbirke vsakih nekaj let, jih dodelajo in do konca izbrusijo. Danica Križanič Müller spada med slednje; je ena najvidnejših mariborskih in tudi slovenskih pesnic, ki pa izdaja svoje zbirke poredkoma in zelo preudarno ter jih dodela do najmanjše podrobnosti, takšna je tudi njena zadnja zbirka Odprta praznina. Prvo zbirko je izdala leta 1991 v samozaložbi, druga je izšla leta 2001 pri Založbi Obzorja pod uredništvom Andreja Brvarja, ki je imel, kot je znano, zelo stroge kriterije za izdajo pesniških zbirk. Od takrat naprej je Danica Križanič Müller pripravljala naslednjo zbirko Odprta praznina – eno najboljših zbirk, ki so v zadnjem desetletju nastale v Mariboru, in tudi eno vidnejših v Sloveniji. Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, in Založba Pivec, september 2011Ustvarjeno 19. 9. 2011, nazadnje urejeno 19. 9. 2011. |
Kongres 2011 >