Pred nami je dvaindvajseti zbornik Slavističnega društva Slovenije, redni spremljevalec  vsakoletnega slavističnega kongresa. Kot po navadi tudi letos prinaša prispevke, ki so predstavljeni na tem najpomembnejšem strokovnem in stanovskem srečanju raziskovalcev, učiteljev, publicistov, lektorjev, študentov in drugih članov našega društva. Izbira kraja in tematike kongresa že dolgo ni več naključna, ampak sledi premišljeni logiki izbiranja vsebinsko problemskih sklopov. Pred dvema letoma se je tako končal tematski ciklus, ki je v nekaj letih predstavil strokovna vprašanja, kot so videti iz bližnjih slovenistično-slavističnih središč na drugi strani meja naše države, v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru. Konec tega ciklusa in že napoved novega je nato predstavljal kongres 2010 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od koder so izšli strokovni in kadrovski potenciali za nastanek novih univerzitetnih slovenistično-slavističnih središč po Sloveniji, ki se pospešeno osamosvajajo, si konkurirajo in se (včasih tudi, čeprav premalo) povezujejo. Za njimi je daljše ali krajše razvojno obdobje, rezultati pa zanimivi in vredni pozornosti v zaokroženih predstavitvah vsakega od njih. 

Prvo je kot najstarejši odvod matične ljubljanske slavistike nastalo slovenistično-slavistično središče na Univerzi v Mariboru. Zato mu je pripadla čast in odgovornost, da udeležencem kongresa in bralcem zbornika prvo predstavi smeri, oblike in rezultate pedagoškega, raziskovalnega, publicističnega in drugega strokovnega delovanja, s tem pa svoj prispevek k upravičevanju poimenovanja Maribora za univerzitetno mesto. To je, kot bomo prebrali v zapisu Toneta Partljiča, sicer le eden od epitetov, ki jih je Maribor pridobil v tradiciji in sodobnosti – od štajerske metropole, mesta ob Dravi, mesta pod zelenim Pohorjem, do evropske prestolnice kulture.

Da vsaj kar zadeva slovenistično-slavistična vprašanja, Maribor pridevek univerzitetno mesto vsekakor zasluži, se lahko prepričamo v pričujočem zborniku.  V njem se sedanji člani Oddelka za slavistiko na mariborski Filozofski fakulteti in kolegi s Pedagoške fakultete predstavljajo v treh začetnih razdelkih, posvečenih jezikoslovju, literarni vedi in specialni didaktiki ter z njo povezani mladinski književnosti.  Delo in projekte sedanjih jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev pregledno zarisujejo uvodni prispevki Zinke Zorko, Marka Jesenška in Silvije Borovnik, posamezniki, ki jih omenjajo uvodničarji, pa v nadaljevanju predstavljajo dosežke iz svojih raziskovalnih delavnic. V njih bo marsikaj zanimivega tudi za delo v praksi, npr. prispevki o oglasih,  dvogovorih, zvrstnosti govorjenih besedil, o odnosu do živali v literaturi (in življenju), o fantastiki v kratki prozi, o značilnostih esejistike  idr.  Zelo dejavne so Mariboru tudi  raziskovalke na področju mladinske književnosti in njene didaktike,  ki ju v praksi že 50 let uspešno združuje gibanje Bralna značka, o čemer se lahko prepričamo v prispevkih  tretjega »mariborskega« razdelka tega zbornika.  Tako je mariborska slavistika od začetkov na takratni Pedagoški akademiji v 60. letih 20. stoletja do dandanes napredovala v razvijajočih se institucionalnih okvirih prek kasnejše Pedagoške fakultete do sedanjega delovanja na dveh iz nje zraslih inštitucijah, na Filozofski in na Pedagoški fakulteti. In se, kot še beremo v zapisu Marka Jesenška, tematsko usmerila predvsem v raziskovanje stikov podonavskega in alpskega prostora ter v objavljanje v znanstveni reviji Slavica slovenica in v zbirki znanstvenih monografij Zora.

Mariborska slavistika je sicer osrednja tema pričujočega kongresa in zbornika, ne pa tudi edina. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je namreč zveza članov z razvejanimi profesionalnimi interesi, ki jih vseh ne morejo »pokriti« zgolj akademiki. K sodelovanju na kongresu in k pisanju za zbornik smo zato povabili še druge skupine strokovnjakov. Tako npr. lektorje pisne in govorjene slovenščine, ki imajo tudi obilo strokovno stanovskih vprašanj, kar bomo mogli prebrati v posebnem razdelku zbornika. Podobno je z učitelji slovenščine na srednjih strokovnih in poklicnih šolah, katerih didaktičnim problemom na splošno ne posvečamo dovolj pozornosti, zato so dobili priložnost, svoja stališča in spoznanja razgrniti v namenskem razdelku zbornika in v eni od sekcij kongresa.  In če želimo ohranjati vsebinsko in člansko vitalnost našega društva, moramo skrbeti še za pomlajanje nastopajočih in pišočih slavistov in slovenistov.  S tem namenom smo pritegnili k sodelovanju pravkar diplomirane najboljše študente z vseh slovenskih slovenistik oz. slavistik. Njihovi prispevki so tako literarnozgodovinski kot jezikoslovni, dotikajo se tako sinhronih kot diahronih strokovnih problemov.  Raziskovalce, ki so slej ko prej na začetku poti, kakor tudi uveljavljene slaviste pa bomo srečali kot avtorje v še enem posebnem razdelku s prispevki iz slovanske slavistike. Posvečajo se trem letošnjim obletnicam, stoletnici rojstva Czesława Miłosza in Viktorja Smoleja ter dvestoletnici rojstva Stanka Vraza, pa še nekaterim primerjalnim jezikoslovnim in literarnoprevajalskim vprašanjem.

Kot po navadi zbornik prinaša tudi kratke predstavitve knjig in projektov iz minulega leta ter utemeljitve za podelitev društvenih priznanj dvema posebno zaslužnima mariborskima slavistoma.

Ni lepo, je pa res, in kritična žilica mi ne da miru, da ne bi zato tudi zapisala: letošnji zbornik je prvič v zgodovini svojega izhajanja izšel brez državne podpore. Na debelo ekpertizo, kakršno kot prošnjo za sredstva zahtevajo birokrati na JAK, smo dobili trivrstični lakonični odgovor, da zbornikov pač ne financirajo več. Nič ne de, če gre za področje, ki naj bi, če prav razumemo nacionalni interes, imelo po naši zdravi pameti v naši državi prednost, in za publikacijo, ki združuje eminentne in visoko kompetentne avtorje ter prinaša dovolj široki strokovni javnosti ažurne in pomembne informacije. Za prispevek smo zato toliko bolj hvaležni Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in seveda članom društva ter bralcem za njihovo podporo.

Ta ščepec grenke soli mi kot urednici ni zagrenil bralskega veselja ob kakovostih prispevkih. Tega želim tudi vsem, ki se boste branja lotili v prihodnosti.

 

Boža Krakar Vogel

Predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije