Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

Aškerčeva 2

1000 Ljubljana

Delovno srečanje je bilo v petek, 30.9. 2011, v predavalnici 4 Univerze v Mariboru

 

Srečanja so se udeležili: Boža Krakar - Vogel, Petra Jordan, Matjaž Zaplotnik, Milena Mileva Blažič, Tatjana Hafner, Danica Rangus, Martina Orožen, Irena Novak - Popov, Maruška Agrež, Katja Mihurko - Poniž, Alenka Valh Lopert, Mojca Nidorfer - Šiškovič, Sonja Žežlina, Vesna Mikolič, Đurđa Strsoglavec, Vladimir Osolnik, Erika Kržišnik, Boštjan Debelak in številni drugi člani SdS ter udeleženci kongresa.

 

Dnevni red:

1) Organizacija kongresa v Mariboru in predlogi za kongres 2012 ter nadaljnje kongrese

2) Publikacije SdS

3) Delovanje sekcij

4) Razno

 

K točki 1

Predsednica Boža Krakar - Vogel je poročala, da je pri organizaciji in izvedbi kongresa v Mariboru društvo zelo dejavno. Posebej je izpostavila mariborsko ekipo, ki pod vodstvom predsednice Sd Maribor Alenke Valh Lopert, tajnic Melite Zemljak - Jontes in Natalije Ulčnik, blagajničarke Ines Voršič in članov študentske sekcije dobro vodi kongres ter mlade sodelavce iz Ljubljane tajnico Petro Jordan, tehničnega urednika zbornika Matjaža Zaplotnika in vodjo študentske sekcije Maruško Agrež, ki pomagajo pri obveščanju in svetovanju. Predsednica Sd Maribor Alenka Valh - Lopert se je vodstvu SdS zahvalila za zaupanje. Finančnih sredstev so za organizacijo kongresa v Mariboru dobili malo: 150 € od Mestne občine Maribor, 100 € od Vodovoda Maribor in 100 € od Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Veliko pa so dobili v dar, največ od Založbe Pivec. Ostali donatorji pa so bili še Litera, Boršnikovo srečanje, Kmetijska fakulteta Univerze v Mariboru, Čajnica Čaj in profesorica Irena Stramljič – Breznik. Centrali SdS je plačalo članarino le 249 članov, zato zanesljivega denarja ni toliko, da bi izpolnili vsa pričakovanja članstva. Predsednica je predlagala, da bi bili kongresi do nadaljnjega dvodnevni ali pa bi se prirejali vsako drugo leto. Naslednji ciklus naj bi bila predstavitev novo nastalih slovenistik po Sloveniji. Za organizacijo kongresa 2012 so se ponudili na Univerzi v Novi Gorici. Boža Krakar - Vogel je ponudbo sprejela. Ker je bilo izraženo mnenje, da bi bil kongres leta 2012 v Kopru, je predsednica poudarila, da lahko na istem kongresu tudi kolegi iz Kopra predstavijo svoje novosti, da prireditev ne bo konkurenčna, ampak povezovalna. Katja Mihurko - Poniž je opozorila, da Sd Nova Gorica ravno tako nima sredstev. Vesna Mikolič je povedala, da bi Univerzi v Kopru sicer bolj ustrezala organizacija kongresa leta 2012, a se bodi potrudili tudi leta 2013. 

 

Sklep: Kraj prihodnjega kongresa bo določen na naslednji seji UO ZSdS.

 

 

K točki 2

Konstituirali sta se uredništvi SR in JiS. Glavni urednik SR je Miran Hladnik, glavna urednica JiS pa Đurđa Strsoglavec. Miran Hladnik je poročal, da se naročniški seznami SR ne obnavljajo, naklada pa se zmanjšuje, ampak se to dogaja z vsemi revijami. Želi, da bi več objav prenesli s papirja na splet, saj brez objavljanja na spletu ni subvencij. Z zamenjavo tiskarne so se stroški zmanjšali na tretjino. Uredniška politika SR ostaja enaka. Vsak članek berejo recenzenti in ga pisno ocenijo. Članke tudi zavračanjo zaradi tehniških, vsebinskih in metodoloških razlogov, a avtorju pomagajo obdelati članek, če ga lahko dobro napiše. Seje uredništva SR ostajajo štirikrat letno. Đurđa Strsoglavec je poročala, da se bodo do konca leta 2011 potrudili objaviti tematsko številko in še eno, ki ne bo tematska. O uredniški politiki še ne more veliko povedati, ker se morajo vpeljati. Tehnična urednica bo Olga Tratar, urednica za jezik Mojca Stritar, urednica za literaturo Silvija Borovnik, za didaktiko pa Jerca Vogel. Katja Mihurko - Poniž je apelirala, naj JiS pride v vse baze, ker tako tudi raziskovalci več pridobijo, sicer ne bo zanimanja za JiS. Matjaž Zaplotnik je predlagal, naj se še JiS postavi na AHCI, kjer je že SR. Boža Krakar - Vogel je poudarila, naj JiS animira tudi del članstva, ki se ukvarja s poučevanjem in didaktiko.

 

Sklep: Potrjena je uredniška ekipa JiS.

 

 

K točki 3

Najbolj aktivni sta Rusistična sekcija, ki sodeluje z učitelji ruščine, in sekcija Znanost mladini pod vodstvom Mojce Nidorfer - Šiškovič. Mojca Nidorfer - Šiškovič je poudraila, da bi bilo dobro pripraviti še eno tekmovanje, ki bi potekalo na drugačen način kot Cankarjevo priznanje, saj je veliko ur, učiteljev in učencev slovenščine. Pri tekmovanju pod vodstvom sekcije Znanost mladini se želijo osredotočiti predvsem na literarno in jezikovno kreativnost, poglabljaljanje znanja, spodbudo raziskovalnega dela, medpredmetnega povezovanja in medgeneracijskega sodelovanja učencev, dijakov in odraslih. V šolskem letu 2011/12 naj bi realizirali eno idejo. Predlog je bil snemanje kratkega filma po literarni predlogi. Organizator tekmovanja naj bi bilo SdS. Tekmovale bi skupine 3-7 dijakov pod vodstvom mentorjev na šolski in državni ravni. Ocenjevali bi izvirnost, kakovost, metode in vložen trud. Na svečani podelitvi bi najboljšim tekmovalcem podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja. Šolsko leto 2011/12 bo pripravljalno. Prvi sestanek bo oktobra 2011. Mojca Nidorfer - Šiškovič bo sicer posredovala svoje izkušnje pri organizaciji projektov, v šolah pa bodo projekte vodili učitelji. Đurđa Strsoglavec je vprašala, če bodo v medpredmetno povezavo vključeni tudi izbirni predmeti. Mojca Nidorfer - Šiškovič je pritrdila. Irena Novak - Popov je opozorila na negativno konotacijo imena projekta Slovenščina ima dolg jezik. Bolj ustrezno bi se ji zdelo, če bi namesto frazema imeti dolg jezik uporabili frazem imeti nekaj na koncu jezika. Večini udeležencev seje pa se je raba frazema imeti dolg jezik zdela dobra, saj konotira na drznost. Boštjan Debelak je izpostavil, da bi razpis za projekt Znanost mladini moral priti na šole že maja, in da se manjša število ur, ki ga dobijo mentorji za tekmovanja. Danici Rangus se ideja projekta Znanost mladini zdi dobra, ker spodbuja delo z nadarjenimi in bodo tudi učitelji lahko dobili ure za tekmovanja, če želijo. Erika Kržišnik je vprašala, ali je projekt Sd Znanost mladini v okviru projekta Znanost mladini, ki je izven SdS in implicira predvsem naravoslovne predmete, ter opozorila na problem istega naslova, če ni. Boža Krakar - Vogel je povedala, da isti naslov ne bo problem, če ne bo konkurenčno. Poudarila je tudi, da je projekt izšel iz sekcije Znanost mladini. Irena Novak - Popov je opozorila, da projekti niso znanost, a je program nastal od vodje sekcije Znanost mladini. Predlagano je bilo, da bi sekcijo sčasoma preimenovali v Mladinsko raziskovanje. Problematična je sekcija Slovenščina v javnosti. Njen vodja Marko Stabej je odstopil. Meni namreč, da delovanje sekcije v okviru društva ni produktivno, saj je že dovolj drugih inštitucij, ki se ukvarjajo s problemom. Boža Krakar - Vogel je predlagala, naj sekcija ugasne, a je Erika Kržišnik opozorila, da članstvo gotovo ne pozna vseh dokumentov, povezanih s slovenščino v javni rabi in izpostavila pomen sekcije Slovenščina v javnosti za tovrstne informacije. Problem je edino, kdo bi vodil to sekcijo. Erika Kržišnik je omenila, da bi to lahko bila Simona Bergoč iz Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo. Lektorska sekcija bo o svojem vodji razmišljala danes.

 

K točki 4

Ker v Slavistično knjižnico prispe veliko monografij, se nova urednica Irena Novak - Popov težko odloči, katere bi izbrala za objavo. Zato je pozvala jezikoslovce in didaktike, če bi ji pomagali. Boža Krakar - Vogel je menila, naj se avtorji prijavijo na JAK, izšle pa bodo lahko tiste knjige, ki bodo dobile subvencijo, saj SdS nima drugega denarja. Tehnični urednik Slavistične knjižnice ostaja Matjaž Zaplotnik. Mestna občina Ljubljana je zagotovila denar za posvet o Cankarjevem priznanju, ki bo 11.11. 2011 v Ljubljani.

 

Zapisničarka:

Maruška Agrež

 

Ljubljana, 13. 10. 2011