Milena Mileva Blažić

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Šolska vertikala in matura

Prenova pouka slovenščine poteka od 1995-2015 in motive za ne/priljubljenost v osnovnih šolah ter podpovprečne rezultate bralne pismenosti slovenskih petnajstletnikov (PISA 2006, 2009, 2012) je iskati v ravnanju šolske javne uprave.

Izobraževanje v Sloveniji se začne v predšolskem obdobju, ki ga delimo na prvo (1.–3. leta) in drugo skupino (3.–6. leta), kar ureja Kurikul za vrtce (1999) in Priročnik h Kurikulu za vrtce (2001). Osnovna šola je obvezna od 6. do 15. in ima 9 razredov, razdeljena: 1. triletje 1.–3. razreda; 2. triletje od 4.–6. razreda in 3. triletje od 7.–9. razreda. Splošno srednješolsko izobraževanje traja štiri leta, zaključi se s splošno maturo.

Uvod

Večina otrok obiskuje vrtec, kjer združujejo vzgojo in izobraževanje. Kurikulum za vrtce (1999) predlaga cilje, vsebine in dejavnosti za prvo (1.–3. leta) in drugo (3.–6. leta) skupino. Kurikulum je nacionalni dokument in vsebuje šest področij: družbo, jezik, matematiko, naravo, športno vzgojo in umetnost. Literatura v vrtcu je sestavni del jezikovnega področja. Dopolnjuje ga Priročnik h Kurikulu za vrtce (2001).

Učni načrt za osnovno šolo ali Slovenščina (2011) je razdeljen na jezik in književnost. Slovenščina je materni jezik za večino učencev in je obvezni predmet. Didaktika mladinske književnosti v vrtcu in osnovni šoli kot teoretično izhodišče aplicira recepcijsko teorijo Wolfganga Iserja (Bralno dejanje: teorija estetskega odziva, v slov. 2001) in Hans Jaus Robert (Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, 1982; v slov. 1998) v osnutku 1995, predlogu 1998 in posodobljeni varianti učnega načrta za slovenščino 2011.

Učni načrt za slovenščino za gimnazije (2008) je namenjen za splošno štiriletno srednje izobraževanje, četudi obstaja še poklicno izobraževanje in matura, ki ni predmet razprave. Zelo pomembna je tudi splošna matura, ki obstaja od leta 1995.

V slovenistični literarni vedi že dolgo poteka debata na temo učbenikov in na forumu Slov(enska)Lit(eratura). V Novi pisariji je Miran Hladnik zapisal:

Izdajanje učbenikov je zaradi visokih naklad lukrativen segment založniške dejavnosti. Relativno visoki honorarji (znanstvene objave se za razliko od učbeniških objav običajno sploh ne honorirajo) so tolažba in protiutež manjšemu ugledu učbeniškega pisanja. Založbe prežijo na informacije, kateri avtor bo izbran za maturitetno berilo, da lahko pravočasno, še pred konkurenco pripravijo didaktična gradiva zanj. Kadar jim uspe zavzeti monopolni položaj, ga na račun potencialnih kupcev, tj. šolarjev in dijakov, brezobzirno izkoristijo.V hlastanju po prvenstvu in zaslužku se rade dogajajo površnosti, zato je dolžnost načrtovalcev, da izdajanje učbenikov izpod strehe komercialnih založb preusmerijo pod streho neprofitnih izdajateljskih projektov. Pot prav gotovo ne bo lahka, saj založbe avtorjem učbenikov ponujajo nadpovprečno dobre honorarje in jih s tem zavajajo k sodelovanju pri nečedni molži uporabnikov. Založbe se zlepa učbenikom ne bodo odpovedale. Brez tveganja smemo napovedati, da bo tisto šolsko ministrstvo, ki bo dregnilo v učbenike, deležno diskvalifikacij v prvi vrsti s strani za svoje udobno preživetje zaskrbljenih založb.[1]

(Hladnik, 2015)

Matjaž Kmecl v reprezentativni monografiji Tisoč let slovenske literature (2004) utemelji hipotezo o državotvornosti jezika, literature in kulture:

[S]ovenska literatura ... se [je] ... razvijala pod silovitim pritiskom narodnega samodokazovanja. Pojmovanje naroda kot ene od osnovnih enot suverenosti oziroma vsakršne samostojnosti se je v 18. stoletju odločilno vezalo na jezik, in ker je literatura »besedna umetnost«, je hkrati temeljni dokaz samoniklosti, z njo pa tudi »naravne« pravice do samoodločanja, tudi državnosti. (Kmecl, 2004, str. 7).

Slovenija svojo nacionalno identiteto gradi na državotvornosti jezika, literature in kulture. Pri analizi šolske javne uprave na področju knjige in književnosti so bistveni elementi javne uprave pojavljajo naslednje ustanove, ki so družbeno odgovorne za šolski sistem.

Vpis otrok, učencev in dijakov v izobraževanju

V predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih je vključenih 85.000 otrok, v osnovnošolsko izobraževanje je vključenih 170.000 učencev in v srednje izobraževanje vključenih okrog 75.000 dijakov, skupaj okrog 330.000 mladih in okrog 20.000 mladih, ki opravljajo splošno in poklicno maturo.

Analiza pouka književnosti po vertikali

Kvantitativna anliza Priročnika h Kurikulu za vrtce, 2001; Učnega načrta za slovenščino, 2011 in Učnega načrta za slovenščino za gimnazije, 2008 ter eseja na maturi (1995-2015) na osnovi naslednjih kriterijev razmerja, in sicer:

1. avtorice - avtorji,

2. ljudsko slovstvo - avtorska književnost,

3. slovenska književnost - svetovna književnost,

četudi bi bilo možno in potrebno analizirati književnost po vertikali tudi po drugih parametrih, kar presega namen in obseg pričujočega članka.

	avtorice-avtorji	avtorsko-ljudsko	slovenska-svetovna
vrtec	30%-70%	92%-8%	100%-0%
OŠ	22%-78%	98%-2%	95%-5%
SŠ	5% --95%	94%-6%	39%-61%
esej	3%--97%	100%-0%	63%-37%

Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS, 2014

Na osnovi Poročila raziskave z naslovom Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, 2014 je v letu 2013 v Sloveniji prodanih 4.000.000 knjig, od tega 1.500.000 učbenikov, povprečna cena je 15,6 EUR. (Rugelj, 2014, str. 30)

Samo trije največji slovenski knjigotršci in založniki so namreč v letu 2013 prodali okoli 4 milijone knjig (od tega je bilo učbenikov približno 1,5 milijona, v knjigotrških mrežah pa so bile seveda na prodaj tudi knjige številnih manjših založnikov); po naši oceni to pomeni cca 90 % trga. Odstopanje števila prodanih izvodov od ocene, narejene na podlagi prometa založb in povprečne maloprodajne cene izdane knjige, izračunane v NUK, si lahko pojasnimo s tem, da se cena NUK razlikuje od dejanske, na trgu dosežene maloprodajne cene knjig zato, ker ta vsebuje popuste, upoštevati pa je seveda treba tudi dejansko prodane naklade. Posledično je, denimo, dejanska povprečna cena prodane knjige v mreži MKT (cca 1,2 milijona prodanih knjig) v letu 2013 znašala 14,5 evra (oziroma skupaj z DDV 15,60 evra (…).

(Rugelj, 2014, str. 30)

Revizijsko poročilo o učbenikih, 2007-2012, 2013

Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da veljavni postopek potrjevanja učbenikov, ki ga predlaga Zavod RS za šolstvo ne zagotavlja informacije o prednostih in slabostih potrjenih učbenikov (Vesel 2013: 42). Revizijsko poročilo ugotavlja, da za učbenike s seznama učbeniških skladov ministrstvo šolah povrne 133% nabavne cene učbenika, šole tako niso motivirane za nižjo nabavno ceno, učenci v učbenike in skladov ne smejo označevati, podčrtovati, prečrtati in/ali karkoli si zapisati. Učbeniški skladi zmanjšujejo avtonomijo učiteljev in učencem ne omogočajo, da ponotranjijo učbenik in ga posvojijo, in sicer tako, da si vanj označujejo in/ali zapisujejo.

Prost dostop do znanja

Slovenska književnost se je razvijala pod pritiskom narodnega samodokazovanja, ker so jezik, književnost in kultura pogoj za suverenost. Po letu 1990 oz. ko je Slovenija postala samostojna je opazen izrazit premik v potrošništvo. Zaradi vstopu v EU 2004 in recesije 2008, je splošno založništvo začelo pešati, zato se je preusmerilo na področje šolstva, ki ima zagotovljene potrošniške -- 200.000 mladih in narejeno infrastrukturo.

Slovenščina – jezik, literatura in kultura so državotvorne vrednote in odnos do lastnega jezika, literature in kulture vpliva ne le na individualno, ampak tudi nacionalno identiteto. Vsem otrokom, učencem, dijakom, študentom – bi morali omogočati prost dostop do znanja, četudi prost dostop tudi ne zagotavlja razvoja bralne pismenosti, vsaj omogoča pozitiven odnos do nacionalne pisne dediščine – jezika, literature in kulture.

Viri in literatura

AMBROŽ, Darinka, 2015. Šolski esej in splošna matura iz slovenščine. Jezik in slovstvo in slovstvo. Letnik 60, št. ¾ (2015), str. 209-217, 254. http://www.jezikinslovstvo.com/stevilka.php?SID=153

BAHOVEC DOLAR, Eva et. al., 1999. Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

HLADNIK, M. (2014). Nova pisarija: strokovno pisanje na spletu. https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija

KROFLIČ, Robi et. al., 2001. Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

POZNANOVIČ, Mojca et. al., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina [Elektronski vir] / člani predmetne komisije, avtorji posodobljenega učnega načrta. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Slovenscina_obvezni.pdf

POZNANOVIČ, Mojca et. al., 2015. Predlog. Program osnovna šola. Slovenščina [Elektronski vir] / člani predmetne komisije, avtorji posodobljenega učnega načrta. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/dokumenti/zajavnost/Predlog-UN-SLO-OS-JUNIJ2015.pdf

POZNANOVIČ, Mojca et. al., 2008. Učni načrt. Slovenščina (elektronski vir): gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf

Predmetni izpitni katalog za maturo ... Slovenščična. Ljubljana: Državni izpitni center, 2000-2010.

Predmetni izpitni katalog za maturo ... Slovenščična. Ljubljana: Državni izpitni center, 2004-2016. http://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/slovenscina/

RUGELJ, Samo et. al. (2014). Poročilo razikave z naslovom »Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/samozaposleni_v_kulturi/Bralna_kultura_in_nakupovanje_knjig_v_Republiki_Sloveniji_final.pdf

VESEL, Tomaž et. al., 2013. Revijsko poročilo. Učna gradiva za osnovno in srednjo šolo. Računsko sodišče Republike Slovenije. http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K614AFC01221CED8BC1257BD7001736B1/$file/Gradiva_MIZKSRSP.pdf

OPOMBE:

[1] https://sl.wikiversity.org/wiki/O_u%C4%8Dbenikih