Dr. Sonja Čokl Ulica Manice Komanove 13 1000 Ljubljana
PREDLOG ZA OCENJEVANJE ESEJA IZ SLOVENŠČINE NA SPLOŠNI MATURI Zunanji ocenjevalci maturitetnih esejev iz slovenščine na splošni maturi nimajo na voljo ustreznega merskega orodja za količino in kakovost znanja, zato se morajo pri dodeljevanju točk zanesti na občutek. Predlog novih meril najprej upošteva tri dokumente, ki predpisujejo uporabo taksonomsko razvrščenega znanja ter razvijanje ključnih zmožnosti za vseživljenjsko učenje. Za novo ocenjevanje vsebinskega dela eseja je uporabljena lestvica z opisi zahtevnosti in kompleksnosti znanja glede na lanskoletni maturitetni naslov, in to s petimi razredi in s petnajstimi stopnjami ocen. V pomoč ocenjevalcem maturitetna komisija sestavi popis podatkovnega, uporabnega in odzivnega znanja za vsakoletni esejski naslov. Za ocenjevanje jezikovnega dela eseja je predlagana podobna taksonomska lestvica s petnajstimi stopnjami ocen za jezikovno pravilnost, slog in zgradbo. Zaradi sedanjega prevelikega odstotnega deleža jezika je pri novih merilih predlagano razmerje med vsebinskim in jezikovnim delom eseja 80 : 20. Nova merila omogočajo objektivno in pravično ocenjevanje.
Izhodiščni problem Izhodiščni problem najlaže definiramo kot odgovor na vprašanje, ali imamo zunanji ocenjevalci v rokah meter za merjenje znanja, še preden se lotimo ocenjevanja. Če pri ocenjevanem eseju lahko izmerimo količino in kakovost znanja, potem lahko izrečemo oceno. Obstoječi način ocenjevanja kandidatom pred pisanjem eseja ponudi navodila, ki jih usmerijo k vsebinski in kompozicijski realizaciji izpitnih zahtev. V eseju z majske mature 2015 z naslovom Pogled skozi otroške oči, ki je zajemal Kovačičev roman Otroške stvari in roman Otroštvo Sarrautove, so kandidati dobili navodila: Otroci marsikaj doživljajo drugače kot odrasli. Tudi Nataša in Bubi nista izjemi, zato se po otroško spontano odzoveta, ko vstopita v njuno življenje polsestra Lili in nečakinja Gizela. Bi znali pojasniti, zakaj ju sprejmeta drugače kot odrasli v družini? Primerjajte njun poznejši odnos do deklic in ga ponazorite z dogodkom oz. s pripetljajem. Bubi za Gizelo pravi, da je vsem prirasla k srcu. Katera oseba in zakaj pa se močno priljubi Nataši? Čigav otroški svet, Bubijev ali Natašin, vam je doživljajsko bližji in zakaj? Zunanji ocenjevalci smo dobili navodila z vzorčnimi oz. idealnimi odgovori in število možnih točk, ki jih lahko prisodimo konkretnim esejem. Ocenjevalec ima možnost romanesknima Bubiju in Nataši pri kandidatovem postopku pojasnjevanja vzrokov prisoditi po 4 točke, za kandidatovo primerjanje 8 točk itd. Zanesti se mora na svoj občutek, saj mu idealni odgovor, ki ga pripravi maturitetna komisija, pri povprečnih esejih ne pomaga niti s svojim obsegom niti s stopnjo zahtevnosti; vzor(č)ne odgovore močno odsvetujejo tudi nekateri strokovnjaki (Ahmed in Pollitt, 2009). Da imamo zunanji ocenjevalci težave pri razdeljevanju točk, priča ocenjevanje jezikovne pravilnosti, ki glede na natančno definiranost jezikovnih napak ne bi smelo povzročati problemov. Deset ocenjevalcev je v raziskavi (Čokl, 2008) popravilo 45 esejev, pri čemer se je 450 ocenjevanj pri točkovanju jezikovne pravilnosti razhajalo od 0 do 88 %, povprečno pa za 48 %. Idealno bi bilo, če bi imeli ocenjevalci v rokah neoporečno mersko in ocenjevalno orodje ter da bi bili pri svojem delu dobro izurjeni in usklajeni.
Izhodiščna rešitev Za zanesljivo, veljavno, objektivno in razločljivo ocenjevanje je potrebno uporabiti tako mersko orodje, ki zmore določiti količino znanja in hkrati njegovo kakovost oz. poglobljenost. Oceno lahko ocenjevalci oblikujemo šele na podlagi pravilno izmerjenega znanja. Shema prikazuje količino in kakovost kandidatovih odgovorov. Količina znanja ob upoštevanju esejskih
navodil →
↓
Nekateri kandidati se gibljejo povsem po površju in 'znajo' skoraj vse, nekateri pa s skopimi podatki izrazijo bistvo, če omenimo samo skrajnosti.
Trije dokumenti, ki usmerjajo oblikovanje ocenjevalnih meril Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – slovenščina (Predmetni izpitni katalog, 2014), ki ga bodo kandidati uporabljali od spomladanskega roka mature 2016 naprej, upošteva dva načina ocenjevanja esejev; analitični na podlagi ocenjevalčevega občutka dodeljuje točke vsebinskim in jezikovnim postavkam in s tem oblikuje končno oceno eseja, celostni pa predstavlja le kontrolno metodo brez vpliva na točke, vendar ima ocenjevalec pri tem na voljo 5 taksonomsko razčlenjenih ravni znanja, ki mu z opisi različnih stopenj zahtevnosti omogočajo prepoznati kakovost znanja v ocenjevanem eseju. Maturitetni izpitni katalog za splošno maturo leta 2016 (Maturitetni katalog, 2014) izraža zahtevo po ocenjevanju na različnih ravneh zahtevnosti in kompleksnosti znanja, pri čemer 3. taksonomska raven predvideva samostojnost in izvirnost reševanja zahtev – pri umetnostnih besedilih npr. samostojno, kritično in utemeljeno vrednotenje pojavov ter izvirne rešitve v novih okoliščinah. Naše maturitetne zahteve se pri preverjanju književnega znanja trenutno zgoščajo na 1. in 2. ravni – to so poznavanje ter razumevanje in uporaba znanja, vključno z ugotavljanjem vzročno-posledičnih odnosov in navajanjem lastnih primerov, reševanje problemov pa je žal le na deklarativni ravni. Učni načrt, slovenščina, gimnazija; splošna, klasična, strokovna gimnazija; obvezni predmet in matura, 560 ur (Učni načrt, 2008) kot najvišjo stopnjo interpretacijske intenzivnosti pri književnem pouku navaja analizo, sintezo, vrednotenje, primerjanje in pisanje, ki temeljijo na že omenjeni 2. ravni skrčene Bloomove taksonomije. Med splošnimi cilji/kompetencami pa učni načrt navaja razvijanje ključnih zmožnosti za vseživljenjsko učenje. Preverjanje teh zmožnosti temelji na treh vrstah znanja, in sicer na podatkovnem, procesnem in odnosnem (Ivšek, 2003). Razporediti jih je mogoče na nekaj taksonomskih ravni in tako dobiti preglednico za določanje kandidatovega znanja. Navedene tri vrste dokumentov predstavljajo podlago za oblikovanje novih meril.
Nova merila Maturitetni izpitni katalog torej predpisuje ocenjevanje na različnih ravneh zahtevnosti in kompleksnosti, učni načrt pa temelji na ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Nova merila upoštevajo obe izhodišči. V preglednici so na podlagi lanskoletnih maturitetnih zahtev opisane tri vrste znanja – podatkovno, uporabno in odzivno (Čokl, 2013), ter 5 ravni zahtevnost, kakor jih predvideva Predmetni izpitni katalog za slovenščino (Državni izpitni center, 2014). Hkrati so izmed 6 alinej podčrtane tiste značilnosti povprečnih odgovorov kandidatov, ki jih je izkazalo 96 maturitetnih esejev, ocenjenih z obstoječimi merili v maju 2015.
Taksonomska razčlemba znanja glede na zahteve v navodilih eseja z naslovom Pogled skozi otroške oči
Opise pričakovanega znanja v preglednici s taksonomsko razčlembo esejskih navodil je poleg vsakoletne spremembe maturitetnega naslova mogoče prilagajati tudi glede na zahtevnost izpitnih zahtev. Razčlemba znanja glede na razvijanje zmožnosti za vseživljenjsko učenje pa je blizu tudi zunanjim ocenjevalcem, saj spominja na učiteljevo vsakodnevno spraševanje, koliko se je dijak naučil, kako razume in zna podatke uporabiti ter na kakšen način je pridobljeno znanje ponotranjil oz. ga je zmožen prenesti na druga področja svojega delovanja.
Popis zahtevanega znanja, ki ga pripravi maturitetna komisija Namesto vzorčnih odgovorov, ki so v rabi pri sedanjem načinu ocenjevanja, maturitetna komisija pripravi preglednico z osnovnimi pojmi iz obeh romanov glede na podatkovno, uporabno in odzivno znanje.
Primer za postopek razlaganja za Bubijevo družino iz prve izpitne postavke
Navedeni ključni pojmi so ocenjevalcu v pomoč pri preverjanju pričakovanega znanja. Uporabno in odnosno znanje veljata za bolj kakovostni kot podatkovno. Na moderaciji ocenjevalne izpitne pole lahko zunanji ocenjevalci prispevajo tudi svoje predloge.
Značilnost sedanjega načina ocenjevanja jezikovnega dela eseja Raziskavi značilnosti ocenjevanja jezikovnega dela esejev (Čokl, 2008 in 2013) sta pokazali, da sta dva zunanja ocenjevalca na maturi 2005 ocenila dva nabora po 12 esejev podobno kot 10 ocenjevalcev z istimi merili leto pozneje, vsi pa so 45 esejev, to je skupaj 498 ocenjevanj, ocenili povprečno tako, da so kandidati dobili za jezikovno pravilnost 30 % točk ali nezadostno oceno (1), za slog 67 % točk ali dobro oceno (3), za zgradbo pa 93 % točk ali odlično (5). Povprečna ocena jezikovnega dela esejev je bila za vse kandidate v raziskavi 63 % ali nizka ocena dobro (3). Ker v celotnem eseju jezikovni del predstavlja 40-odstotni delež, pomeni, da imajo kandidati 40 % esejske ocene nespremenljive, to je oceno dobro (3). Slabšim kandidatom to koristi, saj težko zdrsnejo na nezadostno oceno, dobrim kandidatom pa škodi, ker težko dosežejo odlično oceno. Ocena eseja s sedanjimi merili  Razmerje med vsebinskim in jezikovnim deležem esejske ocene Neugodno razmerje med vsebinskim in jezikovnim deležem eseja se kaže pri primerjavi esejev, kakršna sta npr. eseja z mature 2012. Prvi je za vsebinski del dobil 27 % točk ali oceno nezadostno (1), za jezikovni del pa 90 % točk ali oceno odlično (5). Drugi esej je dobil za vsebinski del 97 % točk ali oceno odlično (5), za jezikovni del pa 40 % točk ali oceno nezadostno (1) – pri čemer število in teža jezikovnih napak nista bila upoštevana. Glede na omenjeno razmerje med vsebino in jezikom je bil prvi esej v celoti ocenjen z 52 % točk ali z oceno zadostno (2), drugi esej pa s 74 % točk ali z oceno dobro (3). Zdi se, da je ocena za jezikovni del eseja tako močno zasenčila književno znanje, ki ga z esejem pravzaprav preverjamo, da je razlika med končnima ocenama teh dveh esejev odločna premajhna. V prvem primeru gre za izrazito nepoznavanje književnih del, v drugem pa za kompleksno znanje in bralni odziv v vseh njunih tančinah.
Predlog novih meril za ocenjevanje jezikovnega dela eseja Podobno kot za vsebinski del temelji tudi ocenjevalni list za jezik na 5 taksonomskih ravneh in na 3 področjih, in sicer jezikovni pravilnosti, slogu in zgradbi, kakor je to v obstoječih merilih in kakor jih narekuje dolgoletna tradicija ocenjevanja spisov na Slovenskem (Silvester, 1959, 1960).
Taksonomska razčlemba jezikovnega znanja glede na pravilnost, slog in zgradbo
Jezikovna pravilnost, slog in zgradba so opisani tudi s takimi lastnostmi, ki izrazito razlikujejo kandidate med seboj, npr. z zahtevnostjo povedi, lahkotnostjo izražanja, s kandidatovo pripovedno perspektivo, povezanostjo uvoda in zaključka z naslovom eseja ipd. Naj poudarim, da je ocenjevalni list za jezik, ki je razdeljen na 5 razredov ocen in na 15 stopenj ocen, samostojno ocenjevalno orodje, kar pomeni, da lahko namesto 20-odstotnega deleža esejske ocene, kakšno leto upoštevamo tudi 22-ali 24-odstotni delež, odvisno od izida mature. Več kot 25-odstotni delež jezika je previsok, kar sta potrdili dve raziskavi štirih oz. treh različnih vrst meril (Čokl, 2008 in 2013). Ocena eseja z novimi
merili  Pričakovane prednosti novih ocenjevalnih meril Upoštevajo taksonomsko razčlembo znanja, ki jo predpisujejo dokumenti za izvedbo mature, upoštevajo kakovost vsebinskega in jezikovnega znanja, količino in težo jezikovnih napak ter zahtevnost povedi, kandidatom omogočajo samostojno razvijanje teme, ocenjevalci lahko ocenjevani del eseja sproti primerjajo s celoto, nova merila razločijo vrednost esejev glede na razred ocene na 15-stopenjski lestvici ter omogočajo objektivno in pravično ocenjevanje.
Literatura AHMED, Ayesha in POLLITT, Alastair, 2009: Evaluating the evidence in assessment. A paper for the 34th annual conference of the International association for educational assessment. Preverjanje in ocenjevanje, 6(1–2), 59–69. ČOKL, Sonja in CANKAR, Gašper, 2008: Raziskava različnih vrst kriterijev za ocenjevanje maturitetnih esejev iz slovenščine (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Državni izpitni center. ČOKL, Sonja, 2013: Metodološka in vsebinska primerjava modelov ocenjevanja znanja pri maturitetnih esejih iz slovenščine. Neobjavljeno doktorsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. IVŠEK, Milena, 2003: Temeljne kompetence pri slovenščini. V M. Ivšek (ur.), Poučevanje materinščine – načrtovanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje znanja (str. 262–269). Tretji mednarodni simpozij. Nova Gorica, 27.–29. november 2003. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. MATURITETNI IZPITNI KATALOG ZA SPLOŠNO MATURO 2016. Državna komisija za splošno maturo. Državni izpitni center, 2014. PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA SPLOŠNO MATURO 2016 – SLOVENŠČINA. Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo. Državni izpitni center, 2014. SILVESTER, Martin, 1959: Slovenske naloge v srednji šoli. Jezik in slovstvo, št. 3, 75–82, št. 4, 104–108. SILVESTER, Martin, 1960: Slovenske naloge v srednji šoli. Jezik in slovstvo, št. 1, 15–21. UČNI NAČRT. SLOVENŠČINA. GIMNAZIJA; splošna, klasična, strokovna gimnazija; obvezni predmet in matura (560 ur). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_SLOVENSCINA_gimn.pdf Januar 2016
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posvet o maturi >
