Brane Šimenc DPK za slovenščino za splošno maturo, DIC
OCENJEVANJE – sistem, uspehi in problemi Prispevek predstavi sistem ocenjevanja slovenščine na splošni maturi, navaja uspehe, razčleni probleme in pojasni, kako se ocenjevalci usposabljajo za to odgovorno delo. Pri tem ugotavlja, da se sistem ocenjevanja spreminja, ker prilagaja spremembam PIK-ov in novostim izpitnih pol. Prispevek se zaključi s predlaganimi ukrepi za izboljšavo ocenjevanja.
SISTEM OCENJEVANJA Ocenjevanje splošne mature iz slovenščine je dokaj ustaljen in utečen proces. Poteka eksterno in interno, pri čemer je odstotkovno razmerje med eksterno interno oceno 80 : 20. Eksterno se ocenjuje pisni del izpita, ki ga sestavljata izpitna pola 1 (šolski esej) in izpitna pola 2 (razčlemba neumetnostnega besedila), interno se ocenjuje ustni del izpita. Pri šolskem eseju je možno doseči 50, pri razčlembi 30, pri ustnem delu 20 odstotnih točk. Pri določanju uspeha se upošteva seštevek točk vseh delov izpita. Prag za pozitivno oceno se je ustalil pri 48 odstotnih točkah. Šolski esej ali izpitna pola 1 se piše na podlagi smernic ali problemskih vprašanj, ki so tako oblikovana, da pomagajo kandidatu tvoriti koherentno besedilo. Naloga se oceni holistično in analitično po merilih, napisanih na ocenjevalnem obrazcu. Holistično ali celostno se naloga točkuje z oceno 1–5. Ocenjevalec oceno samo obkroži ali še dopiše svoja opažanja, s katerimi oceno utemelji. Analitična ocena se deli na točkovanje vsebine (do 30 točk), ko ocenjevalec dodaja točke po posameznih postavkah, ki so usklajene s smernicami za pisanje eseja, in ocenjevanje jezika (do 20 točk). Pri jeziku se ocenjujejo jezikovna pravilnost (do 8 točk), slogovna ustreznost (do 6 točk) in zgradba (do 6 točk). Pri tem ocenjevanju se točke za napake po določenem sistemu odštevajo. Nadstandardni dosežki na vsebinskem in jezikovnem področju se ocenijo z dodatnimi točkami (do 3 + do 3). Ocenjevalni obrazec tako sestavljajo opis holističnih ocen in dogovorjeni sistem za točkovanje jezika ter za vsak esej posebej oblikovana navodila za ocenjevanje vsebine. Da bi bila ocena čim bolj objektivna, se šolski esej ocenjuje na dva načina – holistično in analitično. Ta dva načina ocenjevanja se med seboj korigirata, dopolnjujeta in usklajujeta. Če pride do razhajanja med holistično številčno oceno in dobljenim številom točk pri analitičnem ocenjevanju, se mora ocenjevanje ponoviti, da se ugotovi razlog za razliko in se ocena uskladi. K objektivnosti pa prispeva tudi to, da vsako nalogo ločeno ocenita dva ocenjevalca. Dovoljena toleranca v razhajanju med točkovanjem prvega in drugega ocenjevalca je 20 % ali 10 točk. Vse naloge z večjo razliko med ocenjevalcema gredo v kontrolno, tretje ocenjevanje, pri čemer kot veljavno obvelja le točkovanje tretjega ocenjevanja. Ocenjevalci se na svoje odgovorno delo pripravljajo na posebnih seminarjih, na katerih poskušajo čim bolj uskladiti merila za ocenjevanje z enakim razumevanjem zahtev posameznega problemskega vprašanja, taksonomije posameznih vsebinskih postavk, ki so razčlenjene v navodilih za ocenjevanje, in čim bolj poenotiti merila za oceno jezikovnih postavk.
USPEHI Usklajenost ocenjevanja je dosegla določeno raven, to je, da gre v kontrolno ocenjevanje približno 4 % nalog, letos smo ta odstotek znižali na 3 %. Pri oceni jezika je od začetka mature padal uspeh pri jezikovni pravilnosti. Letos se je ta trend obrnil navzgor, kar mogoče pomeni, da smo pri tej postavki dosegli dno. Pri ustnem izpitu se je zaustavilo naraščanje uspešnosti (leta 2014 je bilo 25 % kandidatov z 20 t.). Pri IP 2 je indeks objektivnosti ostal približno na isti ravni. Zadnji dve leti izvajamo tudi mejno kontrolno ocenjevanje, kar pomeni, da po končanem ocenjevanju, ko so že določeni pragovi med ocenami, ponovno ocenimo obe poli tistih kandidatov, ki so po rezultatih za eno ali dve točki pod pragom pozitivne ocene. Takih nalog je bilo vsako leto okrog sto in po opravljenem ocenjevanju je prag pozitivne ocene prestopilo več kot polovica teh nalog. Oblika seminarjev, ki smo jo uvedli po spremembi PIK-a leta 2012, se je izkazala za uspešnejšo, bolj pragmatično in je postala standard. Glavna prednost je, da ocenjevanje vadimo na nalogah spomladanskega izpitnega roka. Enako velja za IP 2, s tem da po tem seminarju opravimo še drugo moderacijo in s tem Navodila za ocenjevanje dorečemo in v glavnem rešimo vse nejasnosti. K uspešnosti sodi tudi to, da se ocenjevanje spreminja, ker se prilagaja spremembam PIK-ov in novostim izpitnih pol.
PROBLEMI Vprašljiv je uspeh pri internem (ustnem) izpitu, sicer je uspeh na maturi primerljiv s šolskim uspehom. Problemi ocenjevanja se pokažejo pri pritožbah (29 % ugodno rešenih). Število ugovorov je znatno naraslo tudi v primerjavi z drugimi predmeti – 57 % ugovorov pri vseh predmetih je bilo letos pri slovenščini (355). Novosti, ki jih je prinesla sprememba PIK-a 2012, so postale standardne, čeprav se pogosto sliši pripomba, da se pri esejskih nalogah pozna skrajšanje časa za 30 minut pri načrtovanju besedila in pri jezikovni pravilnosti, ker zmanjka časa za jezikovni pregled naloge. Kljub prizadevanju, da bi na seminarjih čim bolj poenotili vse elemente ocenjevanja, kljub predstavitvi pol samo na enem mestu itd., je ocenjevanje vsake nove naloge tako zahtevno, posebno in enkratno delo, da se vedno znova pokažejo odstopanja in pretirana nihanja zaradi različnega razumevanja taksonomske zahtevnosti postavk v IP 1, pretirane strogosti ali popuščanja, ozkosti ali širine pri pričakovani vsebini problemskega vprašanja, upoštevanja ali zanemarjanja delnih oz. še sprejemljivih rešitev v IP 2 ipd. Spremenjeni pravilnik števila kandidatov s posebnimi potrebami ni zajezil; ocenjevanje teh nalog je zahtevnejše in vzame več časa, plačano pa je enako kot pri običajnih kandidatih. Toliko napak je tudi zaradi tega, ker ocenjevalci delo opravljajo v času največje obremenjenosti v šoli. Ravnatelji delo ocenjevalcev ignorirajo kot njihovo privatno pogodbeno delo, kot da ni povezano z zaključkom srednješolskega izobraževanja, in zato niso razbremenjeni nobene obveznosti v šoli. Delo ocenjevalcev in članov maturitetne komisije smo poskušali statusno delno profesionalizirati, da bi bilo ocenjevanje oz. sestavljanje izpitnih pol del njihove delovne obveznosti, pa se na ministrstvu niti za ocenjevalce niti za člane komisije ni dalo nič urediti (za osnovno šolo pa se da!). Marsikdo bolj površno ocenjuje tudi zaradi tega, ker je to intelektualno delo plačano manj kot delo snažilke, to je cca 6,50 evra na uro, pa mogoče tudi zaradi tega, ker je enako plačano ocenjevanje pole, če je delo korektno opravljeno ali pa ni.
Maturitetna komisija za slovenščino za splošno maturo je pri potrjevanju analize ocenjevanja na maturi 2015 kot glavni problem ugotovila preveliko število napak. Zato je predlagala dva ukrepa: · na vsaki maturi je treba četrtino nalog IP 2 kontrolno oceniti, kot smo to v prejšnjih letih že izvajali; · izvesti je treba poseben seminar za ocenjevalce, katerih naloge najbolj odstopajo od dogovorjenih pravil za ocenjevanje, kar se pokaže pri kontrolnem ocenjevanju ali izvedenskih mnenjih; ta seminar se bo v januarju izvajal individualno.
Januar 2016
NAZAJ NA ZAČETNO STRAN POSVETA O MATURI |
Posvet o maturi >
