Sobota, 30. september 2017, M Hotel (Derčeva 4, Ljubljana; www.m-hotel.si/) Program 9.00–10.00 dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in mag. Renata More: Cilji in vsebina ter organiziranost tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik – Književnost na filmu 6 10.00–11.30 prof. dr. Milena Mileva Blažić: Zgodbe za smeh 11.30–11.45 odmor 11.45–13.15 Miha Hočevar: Analiza filmov zadnjega tekmovanja 13.15–14.30 odmor za kosilo 14.30–16.00 Matevž Luzar: O filmskem scenariju 16.10–17.00 Katja Gajšek in Darinka Žekar: Primer prakse, razprava predavateljev in udeležencev
Sreda, 11. oktober 2017, M Hotel: Nadaljevalni seminar Program 16.00–17.30 Miha Hočevar: Osnove filmske produkcije in režije 17.30–17.45 odmor 17.45–19.15 Matevž Luzar: Priprava scenarija po literarni predlogi
O predavateljih in programu (po abecednem redu)
Prof. dr. Milena Mileva Blažić: Zgodbe za smeh Razvijanje literarne ustvarjalnosti – Impro liga in Zgodbe za smeh Giannija Rodarija: V Sloveniji je Improvizacijsko gledališče neformalno ustanovljeno leta 1990, četudi se je že prej začelo v mednarodnem prostoru, nastopi so bili večinoma v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren (v nadaljevanju KUD) kot Impro liga, v kateri so sodelovali predvsem študenti. Srednješolci in osnovnošolci so ustanovili svojo skupino - Šolska Impro liga (v nadaljevanju ŠILA). Pri svojih dejavnostih uporabljajo elemente in prvine književnosti, od ljudskega slovstva (pravljice), klasike (npr. Grimmove pravljice ...), sodobne klasike (npr. Butalci ...), do sodobnih avtorjev, npr. A. Rozman Roza, ki je tudi eden izmed pobudnikov ter vsestranski ustvarjalec. Impro liga in Šila svoje nastope povezujejo tudi z zunajliterarnimi prvinami (npr. popkultura ...). Poimenovali so tekmovalne discipline, pri katerih sodeluje različno število udeležencev, najpogosteje trije. Vaje so ponavadi kratke, do 3 minute. Gianni Rodari pri svojem delu uporablja spoznanja Vladimirja Proppa, Morfologija pravljice, 1928, 2005; podobne literarnoteoretične (sprememba perspektive, žanra ...) uporablja tudi Impro liga in ŠILA; gre za splošno znane vaje, ki obstajajo v literarni vedi in didaktiki slovenščine od 19. st., v posodobljeni obliki tudi v slovenski mladinski književnosti. Prof. dr. Milena Mileva Blažić je literarna zgodovinarka, univerzitetna učiteljica in političarka, na Pedagoški fakultetu Univerze v Ljubljani predava didaktiko književnosti, slovensko književnost, mladinsko književnost ter večkulturno mladinsko književnost in teorijo mladinske književnosti. Leta 1992 je izdala knjigo Kreativno pisanje: priporočnik vesele znanosti od besede do besedila, nato so v letih 1995, 1996 in 1997 izšli trije delovni zvezki z istim naslovom. Vodila je številne pedagoške seminarje za učitelje slovenščine, mentorje literarnih krožkov in knjižničarje v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Bila je sourednica pesniške antologije Peti letni čas: 100 naj pesmi za mlade (2001) in soavtorica dvakrat nagrajenih beril za osnovne šole Svet iz besed 7 (Bolonjski knjižni sejem (2003): 2. nagrada in Frankfurtski knjižni sejem. Redno sodeluje pri slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih ter se s prispevki udeležuje mednarodnih konferenc in predava na tujih univerzah. Miha Hočevar: Analiza filmov zadnjega tekmovanja, Osnove filmske produkcije in režije Pristop k pripravi filma se znatno razlikuje glede na: – avtorje in sodelavce; – literarno predlogo (dialoška, nedialoška, linearna ali nelinerna pripoved); – okoliščine filmske produkcije in režije. V prvem prispevku se bomo posvetili analizi kratkih filmov, ki so že nastali v okviru tekmovanja Književnost na filmu, v drugem pa osnovam filmske produkcije in režije. Miha Hočevar je režiser in scenarist. Preživlja se večinoma s komercialnimi projekti, piše scenarije, posnel je nekaj sto reklam in celovečerne igrane filme: Jebiga (2000), Na planincah (2003), Distorzija (2009) ter zelo uspešna in gledana mladinska filma Gremo mi po svoje (2010) in nadaljevanje Gremo mi po svoje 2 (2013). Matevž Luzar: Priprava filmskega scenarija (po literarni predlogi) Izdelava scenarija za udeležbo na tekmovanju ni obvezna, saj ga v okviru tekmovalnega izdelka ni potrebno oddati, vendar pa je scenarij nujen kot podlaga pred snemanjem filma. Prvo predavanje bo posvečeno pripravi scenarija od načrtovanja do izvedbe, drugo pa bo usmerjeno na izdelavo scenarija po literarni predlogi in bo potekalo v obliki delavnice. Matevž Luzar je rojen leta 1981 v Trbovljah. Najprej je študiral teologijo, nato pa leta 2009 zaključil študij na AGFRT. S prvim kratkim igranim filmom Prezgodaj dva metra spodaj je prepotoval svet in bil nagrajen na mednarodnih festivalih (Munchen – LuggiWaldleitnerPreis za najboljši scenarij, Lodz – grandprix itd). Njegov diplomski film Vučko je bil nominiran za študentskega oskarja na “35th AnnualStudentAcademyAwards® competition”, prejel je več pomembnih mednarodnih nagrad. V letu 2012 je končal svoj prvi celovečerni film Srečen za umret (Good To Go). Poleg režije deluje tudi kot scenarist, njegovi scenariji so bili večkrat nagrajeni. Več na spletni strani www.matevzluzar.com. Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, mag. Renata More: Cilji in vsebina ter organiziranost tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik – Književnost na filmu 6 Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu, je v štirih letih spodbudilo k sodelovanju učitelji, učence in dijake na več kot 100 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji. Nastali so raznovrstni tekmovalni izdelki – kratki filmi, v katere učenci in dijaki s svojimi mentorji prenesli književna dela: pesmi, kratke zgodbe, pravljice, romane in dramska dela. Najkakovostnejši so na ogled na spletnih straneh Slavističnega društva, sekcije Znanost mladini, uporabni kot učno gradivo. Izkušnje s preteklih tekmovanj še utrjujejo prepričanje o pravem poslanstvu tekmovanja: raziskovalnem in ustvarjalnem delu pri slovenščini, iskanju raznolikih interpretacij obravnavanih književnih del in aktualizacij pri njihovem prenosu v filmski jezik in spodbudi za celovito projektno delo tekmovalnih skupin in njihovih mentorjev. Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je vodja programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru tega je organizirala več odmevnih mednarodnih projektov pod naslovom Svetovni dnevi, med njimi več povezanih s filmi. Doktorirala je na področju pragmatičnega in korpusnega jezikoslovja s temo poslovnega sporazumevanja preko e-pošte. Kot vodja sekcije Znanost mladini Slavističnega društva Slovenije je dala pobudo za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik in vodila prvih pet tekmovanj, v sodelovanju s strokovno komisijo tekmovanja. Mag. Renata More je od julija 2017 vodja 6. tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 6. V 5. tekmovanju je sodelovala v ocenjevalni komisiji za OŠ, sicer pa je kot profesorica slovenščine zaposlena na Osnovni šoli Sostro, magistrirala je iz slovenske književnosti z delom Izbirni predmeti in pouk književnosti v devetletki, sodeluje v več projektih s področja slovenistike. Katja Gajšek in Darinka Žekar Učiteljici mentorici bova predstavili delo z učenci za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. – kdaj in kako organizirava prva srečanja z učenci in spodbude pri izbiri literarne predloge – usmeritve učencem glede izbranega literarnega dela in možnosti prenosa na film – izdelava storyboarda ali scenarija – predstavitev vlog pri izdelavi filma ter razdelitev vlog med učenci – režiser, snemalec, montažer, igralci ... – vaje pred snemanjem – snemanje, napotki pred in med snemanjem – montaža in dokončanje filma ter ureditev vseh prilog. Katja Gajšek in Darinka Žekar poučujeta na Osnovni šoli Hruševec Šentjur. Kot mentorici zelo uspešno sodelujeta s svojimi učenci pri tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik. Kratki filmi tekmovalnih skupin pod njunim mentorstvom so prejeli več najvišjih priznanj tekmovanja ter priznanja za posebne dosežke. Predstavili bosta svoje delo in izkušnje s tekmovanjem, sledila pa bo razprava z vsemi udeleženci seminarja. |