Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki ima v prvem členu svojih pravil zapisano, da deluje tudi v javnem interesu znanosti. Kongres je namenjen izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi na sosednja področja humanistike, v kulturologijo, etnologijo, didaktiko in pedagogiko, brez katerih si ni mogoče predstavljati niti interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. V treh dneh se na kongresu predstavi okrog 35 referentov z vseh ključnih slovenskih raziskovalno-pedagoških ustanov in tistih ustanov iz tujine, kjer je organiziran študij slovenščine, ali skrbijo za povezanost slovenskih skupnosti v tujini, nekoliko manjše število avtorjev pa na kongresu predstavi svoje strokovne publikacije.

 

Naslov letošnjega kongresa Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi je izbran glede na tematsko usmeritev: po zadnjih treh kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšinjske situacije na Hrvaškem, Tržaškem in Koroškem, je letošnji kongres osredotočen na jezikovno in kulturno podobno najmanjše, najmanj znane in glede vitalnosti najbolj ogrožene slovenske skupnosti v sosednji državi, na Porabje. Sama vsebina kogresa ima namen premisliti doslej manj izpostavljene vidike večjezičnosti in večkulturnosti in s tem podpreti ustvarjalna prizadevanja te manjšine po ohranitvi in oživitvi.
Referenti bodo mdr. razpravljali o dinamičnih razmerjih med idiolekti, dialekti, knjižnojezikovnim standardom in večinskim jezikom okolja ter predstavili medliterarne stike in recepcijo slovenske književnosti na Madžarskem (Hrvaškem, v Italiji) in madžarske pri nas, saj je to najpomembnejša simbolna raven medsebojnega poznavanja in priznavanja drugačnosti sosedom.

 

Za pozitivno samopodobo lokalne skupnosti je bistvena narečna in standardna besedna ustvarjalnost, ki šele postaja predmet premisleka o konstruiranju vseslovenskega literarnega kompleksa, pri čemer je treba znova pretresti in ovrednotiti tradicionalna prepričanja o narečju kot (ne)ustreznem umetniškem izrazilu. Ker imajo sodobni mediji (časopis, radio, televizija) ključno vlogo za občutje medsebojne povezanosti in pripadnosti lastni jezikovno-kulturni skupnosti, bo na kongresu predstavljena dejavnost medijev v manjšinskem okolju, uredniške politike glede sociolingvističnih izbir, ki so skupaj z informativnimi vsebinami prilagojene konkretnim naslovnikom in hkrati skrbijo za razvoj zvrstno večplastne jezikovne zmožnosti porabskih, beneškoslovneskih, rezijanskih idr. govorcev. Na okrogli mizi nam bodo porabski Slovenci predstavili možnosti in načrte za ohranjanje in oživljanje svoje jezikovno-kulturne identitete v perspektivi medregionalnega evropskega povezovanja.

 

Po tradiciji je en sklop referatov posvečen jubileju pomembnega književnika; poklonili se bomo spominu na Daneta Zajca, obenem bo ob 70-letnici bo predstavljana ustvarjalnost že kanonizirane pesnice in mladinske avtorice Svetlane Makarovič.

 

Namen Slovenskega slavističnega kongresa je širšo slovenistično in slavistično javnost opozoriti na zgodovinske in sodobne življenjske okoliščine najmanj znane slovenske skupnosti v tuji državi ter podpreti njena ustvarjalna prizadevanja po ohranitivi in oživitvi. Vsaka, tudi najmanjša in obrobna skupnost je samoorganizirana v urejen mikrokozmos, ki se razvija v specifičnih družbenih okoliščinah in ob svoji homeostazi vzpostavlja dinamična dvosmerna razmerja s sosednjimi narodi, jeziki in kulturami. Posebnosti slovenske skupnosti v Porabju so že bile predmet raziskav, zlasti etnoloških, socioloških (medetničnih), dialektoloških, tokrat pa refleksijo usmerjamo v presojo spremenjenih pogojev, ki izhajajo iz sodobnih potranzicijskih družbenopolitičnih okoliščin v Sloveniji in na Madžarskem. Na kongresu sodelujejo najvidnejši domači in tuji raziskovalci z inštitutov in univerz, poznavalci medkulturnih, medjezikovnih in medliterarnih stikov, ter praktiki s področja izobraževanja, učenja jezika, prevajanja in urednikovanja v manjšinskih prostorih.