Kongres 2016‎ > ‎

Občni zbor 2016

Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Spoštovani člani Slavističnega društva Slovenije in pokrajinskih slavističnih društev!
Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo v petek, 23. septembra 2016, ob 11.30 v predavalnici 34 (pritličje) na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2 v Ljubljani.

OZ ZDSDS 2016


Okvirni dnevni red:

1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva, zapisnikarja  in dveh overovateljev zapisnika občnega zbora, volilne in verifikacijske komisije;

2. Poročilo verifikacijske komisije, predlogi za novi častni članici ter za priznanja za študentske dosežke);

3. Poročilo o delu SdS v zadnjih dveh letih (A. Žele);

4. Poročilo blagajnika o finančnem poslovanju SdS;

5. Poročilo nadzornega odbora;

6. Volitve o podaljšanju mandata dosedanjemu vodstvu, poziv članom, da v naslednjih dveh letih razmislijo o novem vodstvu (o novem predsedniku SdS in članih IO (tajniku, blagajniku)) in predloge pošiljajo na UO ZDSdS;

7. Razno.

Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo!

V Ljubljani, 29. avgusta 2016

Red. prof. dr. Andreja Žele,
predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije






Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja sekcije Znanost mladini

Poročilo o delu sekcije v letih 2015 in 2016

V letu 2015/16 je bilo delo sekcije osredotočeno na izvedbo tekmovanja, organizirali in uspešno izvedli smo četrto tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 4. Učitelje smo o tekmovanju in izobraževanjih obvestili ob objavi razpisa tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 4, preko Slavističnega društva Slovenije in e-poštne liste SlovLit (v bazi je okoli 2000 e-naslovov slovenistov, slavistov, humanistov).

V septembra in oktobru 2015 smo imeli izvedli tri usposabljanja za učitelje mentorje in somentorje tekmovanja: prvo, začetno, je bilo 19. septembra 2015 in drugo, nadaljevalno 15. oktobra 2015, prvič pa je bilo v sodelovanju s Slavističnim društvom Maribor 20. oktobra organizirano še usposabljanje v Mariboru.

Začetno izobraževanje je bilo osredotočeno na tematiko tekmovanja, da bi še zvišali raven tekmovalnih izdelkov, ki jih pripravijo v srednjih in osnovnih šolah. S predavanji in delavnicami so nastopili vodja tekmovanja dr. Mojca Nidorfer Šiškovič (Tekmovanje Književnost na filmu 4), red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič (Literarna oseba), mag. Nataša Konc Lorenzutti (Plasti govorjene besede), Miha Hočevar (Analiza filmov na tekmovanju) in Matevž Luzar (Priprava filmskega scenarija), zaključil smo ga z okroglo mizo Triletne izkušnje s tekmovanjem Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu, na kateri so sodelovali predavatelji in izkušeni učitelji mentorji.

Celodnevnega usposabljanja 19. septembra, se je udeležilo 21 učiteljev s cele Slovenije. Približno polovica učiteljev, ki so se udeležili usposabljanja, je že sodelovala na prvih treh tekmovanjih, zato so predavatelji temu ustrezno prilagodili vsebino predavanj. Predavanja so bila praktično naravnana, prav tako je bila zelo živahna tudi razprava ob zaključku predavanj. Na koncu vseh usposabljanj smo se z udeleženci pogovorili o vsebinah seminarja. Potrdili so, da so bile vsebine predavanj zelo koristne. Pokazalo se je, da jim znanj s področja filmskega jezika najbolj primanjkuje in da si želijo pridobiti še več poglobljenega znanja.

Nadaljevalno usposabljanje je bilo poldnevno, izvedeno 14. oktobra 2015, ki se ga je udeležilo 13 učiteljev, prav tako iz cele Slovenije (seznam je v prilogi), izvedeni pa sta bili dve delavnici po dve šolski uri: Miha Hočevar (Osnove filmske produkcije) in Matevž Luzar (Priprava filmskega scenarija).

Tretjega, prav tako poldnevnega, štiriurnega usposabljanja, izvedenega 20. oktobra 2015, se je udeležilo 8 učiteljev, predvsem iz Maribora in Celja, izvedeni pa sta bili predavanji z delavnicama po dve šolski uri, namenjeni usposabljanju učiteljev, ki šele začenjajo s kompleksno izvedbo filmskega projekta na šoli: Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič (Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu – kako izpeljati projekt na šoli) in Miha Hočevar (Osnove filmske produkcije).

Na vseh usposabljanjih so učitelji veliko spraševali, tudi na podlagi lastnih izkušenj s pripravo filmov v preteklih letih. Učenci in dijaki, ki bodo v okviru tekmovalnih skupin pripravili kratke filme po literarnih predlogah, so po njihovih pripovedovanjih nad tekmovanjem navdušeni, filme zelo radi pripravljajo v skupinah ter so tehnično precej dobro podkovani. Učitelji, ki večinoma orjejo ledino na področju uvajanja filmske vzgoje in poučevanja osnov filmskega jezika ter usvajanja žanra filmskega scenarija v šolsko delo z mentorstvom pri pripravi kratkih filmov za tekmovanje, pa so izrazili potrebo po več izobraževanj s področja filmskega jezika, tako gledanja kot tudi produkcije. Zato je zelo smiselno z usposabljanji nadaljevati in jih še okrepiti, prav tako pa tudi spodbujati to dejavnost.

Četrto tekmovanje Književnost na filmu je bilo po velikosti največje doslej, saj se je vanj vključilo kar 450 tekmovalcev s svojimi mentorji iz osnovnih in srednjih šol, šolske tekmovalne skupine so pripravile kar 89 kratkih filmov.

410 tekmovalcev je doseglo kriterije za bronasta priznanja (tekmovalci prijavnico pošljejo skupaj z že pripravljenim tekmovalnim izdelkom) in 175 tekmovalcem smo podelili srebrna priznanja. Najboljšim tekmovalcem v petih tekmovalnih kategorijah smo podelili priznanja za doseženo 1. mesto v kategoriji, zlata priznanja in priznanja za posebne dosežke. Njihove filme smo objavili tudi na spletni strani tekmovanja, skupaj z ocenami, ki jih je pripravila ocenjevalna komisija na državni ravni.

Slovenskih avtorjev, ki so navdihnili tekmovalce, je bilo skupaj 36, največkrat me njimi znova France Prešeren, ter Ivan Cankar, Janko Kersnik in Anton Aškerc. Filme so posneli tudi po ljudskih pesmih ter delih nekaterih sodobnejših avtorjev: V. Möderndorferja, T. Pavčka, B. Magajna, A. Blatnika. Med tujimi avtorji, ki jih je bilo letos prvič več, kar 48, pa se več kot enkrat pojavijo znova Shakespeare, potem pa še Cervantes, Baccaccio in brata Grimm.

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, ki ga od začetka v letu 2011 pripravlja strokovna komisija, sestavljena iz slovenistov ter uveljavljenih filmskih in književnih ustvarjalcev v sestavi Miha Hočevar, Klavdija Kranjc Jensterle, Andrej Rozman Roza, Senija Smajlagić, Sonja Žežlina in vodja dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, se je dobro uveljavilo tako med učitelji kot tudi učenci in dijaki. Sodelujoči učitelji mentorji si lahko pridobijo ustrezna potrdila za sodelovanje na tekmovanju in udeležbo na izobraževanjih, ki jim omogočajo formalna napredovanja, hkrati pa tudi strokovni razvoj na področju, ki je še kako aktualno v času digitalne dobe in videovsebin.

Ljubljana, 10. 9. 2016                                 




NA ZAČETNO STRAN
Comments