OBČNI ZBOR ZVEZE DRUŠTEV SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE (Zd SdS) Slovenski slavistični kongres, Palača Antonini-Cernazai, Ulica Tarcisia Petracca 8, Videm, 28. 9. 2018 Prisotni: Andreja Žele, Petra Jordan, Matjaž Zaplotnik, Vita Žerjal Pavlin, Breda Bernetič Pal, Lidija Jesenovec, Irena Novak Popov, Tina Furlan Turk, Saška Horvat, Tina Gačnik, Danica Rangus, Karmen Sepaher, Mojca Mežik, Lidija Skube, Mojca Nidorfer Šiškovič, Boža Krakar Vogel, Karolina Jarc, Nina Zavašnik, Lidija Rezoničnik, Branislava Vičar, David Križman, Ernesta Dejak Furlan, Vasilija Rupnik, Matej Šekli, Eva Fičur, Marija Kostnapfel, Vilma Purič, Loredana Umek, Vanja Novak, Nina Papež, Stanislava Židan, Tatjana Zorman, Anica Grilj, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda, Peter Planinc, Jerica Planinc, Anka Polajnar, Barbka Lamovšek, Snežna Oblak, Helena Kavaš, Janoš Ježovnik, Rok Mrvič, Daša Gaberšek, France Novak
DNEVNI RED: 1. poročilo o delu Zd SdS v zadnjih dveh letih (A. Žele); 2. predlogi za častni članici in za priznanja Zd SdS; 3. volitve novega predsedstva in izvršnega odbora Zd SdS; 4. razno.
K 1. točki Ugotovljena je bila sklepčnost občnega zbora Zd SdS. Predsednica Andreja Žele je podala poročilo o delovanju društva v tem mandatu, tj. v zadnjih dveh letih. Zadnji trije slavistični kongresi so bili zaradi varčevanja enodnevni in v Ljubljani, z njimi smo zaznamovali 80-letnico SdS, leto pozneje 40-letnico zveze oz. pokrajinskih društev, tema lanskega kongresa je bila slovenščina v prevodih. Ob tem je društvo organiziralo vsaj en letni posvet oz. okroglo mizo o maturi, nacionalnem preverjanju znanja, slovenščini kot učnem predmetu in učnem jeziku. Vodja didaktične sekcije Boža Krakar Vogel zelo uspešno vodi tekmovanje za priznanje všeček za slovenščino. Septembra je potekal zaključek tega tekmovanja na državni ravni – najboljši iz regijskih tekmovanj. Boža Krakar Vogel je kolegom iz pokrajinskih društev ponudila izvedbo tekmovanja tudi v njihovem kraju, če je dovolj zanimanja (5–10 tekmovalcev). S temi dejavnostmi se je tudi pokazalo dejansko (aktivno) članstvo društva. Slavistična revija in Jezik in slovstvo izhajata kontinuirano, druga revija je, po zaslugi urednice Đurđe Strsoglavec, v zadnjih letih vzpostavila normalno izhajanje in celo nadoknadila zaostanek iz preteklih let. Pred dvema letoma je društvo na slovenske OŠ in SŠ naslovilo poseben dopis, s katerim je spomnilo na pomembnost stanovskih znanstvenih revij in šole pozvalo, naj imajo naročen vsaj po en (knjižnični) izvod. Kljub temu novih naročil ni in odpovedi naročnine še naprej prihajajo. Predsednica je znova pozvala predsednike pokrajinskih društev k predlogom glede tega. Predsedniki pokrajinskih društev in vodje sekcij naj poročila o delovanju v zadnjih dveh letih pošljejo na elektronski naslov društva do 5. 10. 2018. Objavljena bodo na društveni spletni strani. Finančno poročilo računovodkinje je v prilogi zapisnika.
K 2. točki Predloga za novi častni članici Zd SdS: dr. Irena Novak Popov, dolgoletna profesorica književnosti na oddelku za slovenistiko FF UL, predsednica Zd SdS v letih 2008–2010, dejavna članica društvenega upravnega odbora in vodja sekcije Slavistična knjižnica. Vera Tuta Ban, upokojena profesorica slovenščine na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem, avtorica didaktičnih publikacij in 30 let tajnica Slavistične društva Trst –Gorica–Videm. Sklep: Občni zbor je soglasno potrdil oba predloga za novi častni članici Zd SdS. Predlogi za priznanja Zd SdS: Živa Gruden za izjemno pedagoško in kulturno delovanje, zlasti povezano z dvojezičnim centrom v Špetru, Bruna Balloch za izjemno pedagoško delo, zlasti ohranjanje terskega narečja, Ksenija Majovski za izjemno strokovno delo, zlasti v Narodni študijski knjižnici v Trstu, Marija Bidovec za izjemno raziskovalno in pedagoško delo, zlasti na Univerzi v Vidmu, Roberto Dapit, za izjemno raziskovalno in pedagoško delo, zlasti na Univerzi v Vidmu. Sklep: Občni zbor je soglasno potrdil vse predloge za posebna priznanja Zd SdS.
K 3. točki Za volitve novega predsednika in tajnika ter članov nadzornega odbora in častnega razsodišča je bila imenovana volilna komisija v sestavi: Matjaž Zaplotnik, Vita Žerjal Pavlin in Boža Krakar Vogel. Za overovateljici zapisnika sta bili imenovani Irena Novak Popov in Alenka Žbogar. Za novega predsednika Zd SdS je bil predlagan Matej Šekli. Za novo tajnico Zd SdS je bila predlagana Lidija Rezoničnik. Za članice nadzornega odbora so bile predlagane Milena Mileva Blažič, Irena Novak Popov in Mojca Nidorfer Šiškovič. Za člane častnega razsodišča so bili predlagani Tomo Korošec, Alenka Šivic Dular in Boža Krakar Vogel. Sklep: Občni zbor je soglasno potrdil predloge za novega predsednika in tajnika ter člane nadzornega odbora in častnega razsodišča. Boža Krakar Vogel se je v imenu Upravnega odbora zahvalila dosedanjemu vodstvu za dobro opravljeno delo in organizacijo letošnjega kongresa: predsednici Andreji Žele, tajnici Petri Jordan in tehničnemu vodji Matjažu Zaplotniku.
K 4. točki V zadnjem času se je, tudi med društvenimi člani, oblikovalo nekaj predlogov in pobud, ki bi jim društvo lahko namenilo podporo. Predsednica je pozvala akterje, naj do 5. 10. na društveni e-naslov pošljejo oblikovana besedila pobud. Jožica Jožef Beg je predstavila pobudo SD Bele krajine o predlogu za ponovno, pravičnejše vrednotenje dela slovenistov v OŠ in SŠ, saj so preobremenjeni. Obsežni predlog so poslali na sindikat, šolsko ministrstvo, zavod za šolstvo. Odgovora ni bilo, poslali bodo ponovno oziroma zdaj novi vladi. Jožica Jožef Beg se je zahvalila za podporo društva. Udeleženci občnega zbora so predlagali tudi oseben obisk na vseh omenjenih organih in peticijo. Andreja Žele je predstavila predlog jezikoslovcev za ustreznejše vrednotenje jezikovnih vsebin, saj temeljni projekti ne dobijo denarnih sredstev. Agencije, ki dodeljujejo sredstva, ne ločujejo med projekti čistih jezikoslovnih vsebin in projekti jezikoslovnih tehnologij. V Vidmu, 28. 9. 2018 Člani volilne komisije: Matjaž Zaplotnik Vita Žerjal Pavlin Boža Krakar Vogel
Zapisničarka: Petra Jordan
Overovateljici zapisnika: Irena Novak Popov Alenka Žbogar PRILOGE Poročila o delu pokrajinskih društev in sekcij Poročilo o delovanju Slavističnega društva Nova Gorica za leto 2017, 2018
V letu 2017 je SD Nova Gorica organiziralo 27. Primorske slovenistične dneve, in sicer 7. 4. v Bovcu pod naslovom Soča – reka, ki navdihuje. Zvrstilo se je osem referatov: · Ddr. Marija Stanonik: Soča v slovenskem literarjenju v času fašizma, med 2. svetovno vojno in po njej · Dr. Barbara Ivančič Kutin: Voda v slovstveni folklori Zgornjega Posočja · Dr. Vesna Mikolič: Moč Soče v pesmih S. Gregorčiča in A. Gradnika · Tjaša Jakop: Narečno gradivo kraja Sovodnje ob Soči · Dr. Danila Zuljan Kumar: Sodobna kultura in umetnost kot dejavnik krepitve pripadnosti manjšinski skupnosti – na primeru Beneške Slovenije · Damjan Muhič: Primer dobrih praks uvajanja avdiovizualnih tehnologij pri raziskavah narečjeslovja · Rada Cossutta: Tromeja skozi čas · Husein Sejko Mekanović: Bojna in Soča: družina Hrovat v naselju Velika Kladuša Naše društvo je podprlo predlog Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, in sicer izred. univ. prof. mag. dr. Ludvika Karničarja za dodelitev Štrekljeve nagrade. Prav tako je SD Nova Gorica predlagalo Slovenskemu etnološkemu društvu, da podeli nagrado g. Nužeju Tolmajerju. Nužej Tolmajer je bil dolgoletni predsednik Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in tajnik Krščanske kulturne zveze, ki je svoje življenje posvetil zbiranju ljudskega slovstva in delu za ohranjanje slovenske kulture na avtrijskem Koroškem. Predlog je bil sprejet in novembra 2017 je potekala slovesna podelitev nagrade na Gradu Kromberk. Društvo je izpeljalo regijsko tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. V drugi polovici leta 2017 smo začeli pripravljati obeležitev 100. obletnice smrti jezikoslovca Stanislava Škrabca. Pater Stanislav Škrabec je preživel kar 42 let svojega ustvarjalnega življenja na Kostanjevici nad Novo Gorico, zato Samostan Kostanjevica in Mestna občina Nova Gorica obeležujeta leto 2018 kot Škrabčevo leto. Imenovan je bil organizacijski odbor Škrabčevega leta (ŠL), ki je časovno umestil ŠL, in sicer od 7. januarja 2018 (spominski dan 174-letnice rojstva) do 6. oktobra 2018 (spominski dan 100-letnice smrti p. S. Škrabca). V letu 2018 je na 28. Primorskih slovenističnih dnevih v Sežani nekaj članov organizacijskega odbora ŠL predstavilo, kako potekajo priprave in dejavnosti v okviru Škrabčevega leta. Dejavnosti v ŠL, ki se izvajajo na pobudo SD Nova Gorica, potekajo po zastavljenem načrtu: · Marca je SD Nova Gorica skupaj z Društvom humanistov organiziralo srečanje z dr. Kozmo Ahačičem kot jezikovni dan posvečen Stanislavu Škrabcu. · Maja je bil v KD Lojze Bratuž v Gorici koncert v počastitev ŠL. · Razpisanih je bilo več natečajev na temo Škrabčevega leta (2 na ŠC Nova Gorica, 1 na Gimnaziji Nova Gorica in natečaj Moje prvo berilo na OŠ Ivana Roba v Šempetru pri Gorici in ZRSS OE Nova Gorica). · Dijaki Gimnazije Nova Gorica so v okviru literarnega krožka pod vodstvom Nejca Rožmana Ivančiča v sodelovanju z likovno pedagoginjo izdelali vrečke in razglednice. · Knjižničarka ŠC Nova Gorica, Vasilija Rupnik, je pripravila razstavo z naslovom Stanislav Škrabec tako in drugače, ki bo gostovala tudi po drugih društvih in šolah. · 11. 9. je v osrednji knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici potekala slovesna otvoritev razstave o življenju in delu p. Stanislava Škrabca. · 6. 10. bo v KD Nova Gorica slovesen zaključek Škrabčevega leta.
V letu 2018 je večina dejavnosti društva potekala s predstavitvijo p. Stanislava Škrabca, a je tako kot prejšnje leto izpeljalo regijsko tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. V začetku junija 2018 je ddr. Marija Stanonik predstavila pesmi Bojana Kovačiča, pokojnega sodelavca ŠC NG. Z njim in njegovo poezijo se je ddr. Marija Stanonik seznanila na srečanju, ki smo ga pripravili za popularizacijo ljudskega slovstva med dijaki.
Ernesta Dejak Furlan Poročilo o delu Slavističnega društva Ljubljana od 2016 do septembra 2018
1. Člani in vodstvo društva Med leti 2016 in 2018 se je število članov spreminjalo, od 26 leta 2016, 31 naslednje leto in letos 39, s čimer smo se približali številu leta 2015, ko je bilo članov 43. Mlajših članov je malo. Iščemo novega predsednika ali predsednico Upravnega odbora, saj je bil redni 2-letnega mandat sedanji predsednici že podaljšan za eno leto, prav tako tudi obema članicama UO, profesoricama Betki Pohlin in Bredi Bernetič Pal. 2. Ekskurzije Vsa leta mojega mandata smo za člane organizirali ekskurzijo (leta 2015 smo v soorganizaciji SD Nova Gorica obiskali Gorico in Novo Gorico). Septembra 2016 smo se ob Toporišičevem letu udeležili dogajanja v organizaciji Slavističnega društva Posavje ob odprtju jezikoslovne učne poti Korenine jezika od Pišec, prek Krškega do Mostecu, rojstne hiše Jožeta Toporišiča. Oktobra 2017 smo se podali po Jenkovi poti od Podreče, nato po poti Jeprškega učitelja v soteski Zarica ob Savi do Kranja. Maja letos pa smo odšli po poti Cankarjeve mladosti na Vrhniki, obiskali pa tudi cerkev Žalostne Matere Božje v Preserju pod Krimom, kamor je romala Cankarjeva Francka. 3. Ogled razstav Organizirali smo tudi ogled nekaj razstav: že januarja 2016 smo si v NUK ogledali razstavo starih slovenskih slovnic in slovarjev Poljub z jezikom, po kateri nas je vodil njen soavtor dr. Kozma Ahačič, aprila istega leta pa še razstavo Prof. dr. Marja Boršnik, prva dama slovenske književnosti v Prešernovi dvorani SAZU, po kateri nas je vodila dr. Eva Premk Bogataj, soavtorica razstave in vnukinja profesorice Boršnik. Tudi leta 2017 smo si skupaj ogledali dve razstavi: marca nas je rusist doc. dr. Blaž Podlesnik z oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani vodil po razstavi o Tolstoju v Cankarjevem domu, maja pa smo prisluhnili dr. Jonatanu Vinklerju, avtorju razstave Beseda Božja ostane na veke v NUK, zasnovane ob 500. obletnici začetka Luthrove verske reforme kot ena od osrednjih prireditev v okviru leta reformacije v Sloveniji. 4. Ocenjevanje prispelih izdelkov za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik Vsa leta naša komisija ocenjuje izdelke osnovnošolcev in dijakov na regijskem tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik. Pri tem ima vsako leto obsežnejše delo, saj prejme veliko število izdelkov (letos kar 22), poleg tega je čas ocenjevanja kratek, ker je tekmovanje umeščeno v čas, ki z enim tednom zajema zimske počitnice. 5. Sodelovanje z Zvezo slavističnih društev – Slavističnim društvom Slovenije Predsednica se udeležuje sestankov Slavističnega društva Slovenije in pripravlja vmesna poročila o delovanju SDL. Predsednica in člani društva Peter Planinc in Milena Černe so kot elektorji SDS sodelovali na volitvah svetnikov v Državni svet, na katerem pa naš kandidat dr. Zorana Božiča ni prejel dovolj glasov. SDL je želelo pomagati SDS pri kandidaturi za državna sredstva za projekt tekmovanj iz znanja slovenščine »Dajmo priložnost slovenščini«, vendar smo bili zaradi nebistvene napake (napačnega datuma zaključka projekta) zavrnjeni. Predsednica SDL se je udeležila prireditve »Dajmo priložnost slovenščini«, ki jo je 28.11. 2017 v knjižnici Prežihovega Voranca v Ljubljani vodila njena pobudnica prof. Boža Krakar Vogel ter letošnjega državnega tekmovanja. Nagovor članom za organizacijo ljubljanskih tekmovanj v naslednjem letu sem že posredovala, a ga bom še ponovila. 6. Urejanje lastništva nepremičnin v lasti društva Po spletu okoliščin je bilo SDL do nedavno na Drulovki pri Kranju lastnik nekaj deležev parcel, ki pa smo jih deloma prenesli na potomce slavista Viktorja Smoleja, ki je od SD parcelo dobil v uporabo za počitniško hišico že leta 1952, vendar lastništvo doslej še ni bilo urejeno, nekaj deležev smo prodali zainteresirani solastnici, del pa nam jih še ostaja 7. Prenos arhiva SDL v Mestni arhiv Ljubljana od leta 1962 do 2005 in od 2009 do 2012 Predsednica je popisala hranjeno arhivsko gradivo SDL (doslej ga je hranila kar doma) in ga je predala Arhivu mesta Ljubljana. 8. Uničenje računovodske dokumentacije od 1990 do 2005 Od računovodstva je predsednica pridobila navodila za pripravo Zapisnika o uničenju računovodske dokumentacije. Najdaljši rok za hrambo te dokumentacije (razen tiste, ki se hrani trajno: letna poročila, obračuni plač, kupoprodajne pogodbe za premičnine in nepremičnine in zapisnik o uničenju računovodske dokumentacije) je 10 let, zato je bilo smiselno uničiti sedaj hranjeno dokumentacijo od 1990 do 2005, ki jo je imela predsednica doma. 9. Pridobivanje ugodnosti za člane društva Člani društva smo tudi v preteklih letih imeli popust pri nekaterih založbah in v gledališčih, sama sem kot predsednica poskrbela še za popust v Mladinskem gledališču.
10. Informiranje članov Predsednica je za informiranje članov največ uporablja elektronsko pošto. Nazadnje je tako člane seznanila s pismom SD Dolenjske in Bele krajine o položaju slovenistov ob novem načinu urejanja in določanja delovnega časa. Prav te dni je potrjena prenovljena spletna stran društva, nespremenjena že od leta 2012, medtem časom se je zelo veliko spremenilo od tehnologije do zakonodaje, zato smo bili prisiljeni v prenovo. S klasično pošto pošiljam nalepke za članske izkaznice, ki so potrdilo o plačilu članarine, istočasno pa še letni načrt.
Dr. Vita Žerjal, predsednica Slavističnega društva Ljubljana Vsebinsko poročilo o delovanju Slavističnega društva Maribor za leti 2017 in 2018
JANUAR Ø 16. 1. 2017 – Udeležba na predstavitvi znanstvene monografije znanstvene monografije Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo, ki je izšla ob 80-letnici izr. prof. dr. Jožeta Lipnika, ob 18. uri v Knjižnici Rogaška Slatina.
Ø 18. 1. 2017 – Soorganizacija 6. srečanja Alumni kluba s predavanjem dr. Janje Vollmaier Lubej z naslovom Dvanajst krogov Jurija Andruhoviča: recepcija romana na Slovenskem.
FEBRUAR Ø 28. 2. 2017 – Soorganizacija predstavitve znanstvene monografije Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo, ki je izšla ob 80-letnici izr. prof. dr. Jožeta Lipnika in ki je potekala v torek, 28. 2. 2017, ob 11. uri v predavalnici 0.3/FF Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. MAREC
Ø 8. 3. 2017 – Soorganizacija 7. srečanja Alumni kluba z ogledom dokumentarnega filma iz serije Načini gledanja (Ways of Seeing, 1972). Filozofska in politična izhodišča Bergerjevega pisanja in njegove umetnostne kritike je predstavila izr. prof. dr. Branislava Vičar.
23. 3. 2017 ‒ Občni zbor Slavističnega društva Maribor. OKTOBER Ø 14. 10. 2017 − Organizacija srečanja s Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine. Srečanje je potekalo v Mariboru. Najprej smo obiskale_i UKM, kjer nas je sprejela ravnateljica knjižnice dr. Zdenka Petermanec. Sledil je voden ogled Maistrove knjižnice in nato literarni pogovor s pesnikom in pisateljem Borutom Gombačem. Pogovor je vodila dr. Blanka Bošnjak. Nato smo se podale_i na voden literarno-kulturni ogled Maribora, za konec pa smo obiskale_i kulturni center GT22. Sledilo je druženje ob skupnem kosilu v gostilni Pri treh ribnikih.
DECEMBER Ø 1.−2. 12. 2017 − Soorganizacija mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki 2017: Smrti živali: kritična animalistična perspektiva. Konferenca je potekala v organizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Konferenca je bila prva s področja kritičnih animalističnih študij v Sloveniji. Predstavljala je poskus intervencije v mehanizme naše simbolne realnosti z interdisciplinarno obravnavo predstav o razmerju med človeško in živalsko smrtjo. Na konferenci so bile izpostavljene reprezentacije živalskih smrti, ki odražajo hierarhično zastavljen odnos med človekom in živaljo, in osvetlila možnosti, ki jih odpirajo različne reprezentacije živalskih smrti za prevpraševanje antropocentričnega statusa quo v človeško-živalskih odnosih. Na konferenci je sodelovalo 19 raziskovalk in raziskovalcev s področij literarnih in jezikoslovnih ved, filozofije, umetnostne zgodovine in filmske teorije. S plenarnim predavanjem z naslovom Smrt živali in metafora je nastopil pesnik, esejist, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj. Predsednica organizacijskega odbora je bila dr. Branislava Vičar.
Ø 12. 12. 2017 – Predstavitev gledališča zatiranih. Pristope gledališča zatiranih, kakor tudi temeljna vprašanja, pomembna za obravnavo in analizo te gledališke prakse, sta predstavila Barbara Polajnar, kulturologinja in soustanoviteljica KUD Transformator, ter Tomaž Podbevšek, član gledališko-aktivistične skupine ZIZ in ulične gledališke skupine SepateKapate. Predavateljica in predavatelj sta poudarila, da gledališče zatiranih ni namenjeno zgolj umetniškemu izražanju, ampak ustvarja motivacijo za strukturne lokalno-globalne družbene spremembe. S svojo vsebinsko naravnanostjo presega meje institucionaliziranih oblik uprizoritvene umetnosti in pomika izvedbeni prostor v alternativna gledališča. Predstavitve so se udeležile študentke in študenti Oddelka za slovanske jezike in književnosti in drugih oddelkov Filozofske fakultete UM.
MAREC
Ø 8. 3. 2018 – Predavanje Martine Ferlinc »Kruh in vrtnice«: Reprezentacija 8. marca v slovenskih tiskanih medijih. Predavateljica je predstavila reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem žensk. Vloga in položaj žensk v družbi sta se skozi zgodovino spreminjala in med zgodovinskimi obdobji razlikovala, vedno pa ju je določal in utrjeval obstoječi politični in družbeno-ekonomski sistem. Ta je podobo in vlogo žensk spreminjal in konstruiral po ustrezajočem modelu, ki je ženske bodisi nagovarjal in spodbujal k družbenemu, političnemu in gospodarskemu udejstvovanju ali pa jih s sistemsko marginalizacijo potiskal v območje zasebnega, pogosto neplačanega gospodinjskega dela. V časopisnih in revijalnih člankih od leta 1945 do danes spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žensk – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do komercializacije praznika, ki podpira kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Predavanje je bilo izvedeno v soorganizaciji z Alumni klubom Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Ø 8. 3. 2018 – Ogled gledališke predstave Ema v izvedbi gledališke skupine ZIZ. Predstava je bila uprizorjena na Malem odru Narodnega doma v Mariboru. Drama, nastala izpod peresa zgodovinarja, dramatika in družbenega kritika Howarda Zinna, prikazuje dogodke iz življenja najpomembnejše predstavnice anarhističnega feminizma Emme Goldman (1869−1940). Predstava je pokazala, zakaj Emma Goldman ni bila le izjemna zgodovinska osebnost, ampak ženska, katere lucidnost in politični pogum odmevata še danes. Nastopajoče_i: Izidor Gavez, Rebeca Jazbinšek, Tina Podbevšek, Tomaž Podbevšek, Jan Podbrežnik, Barbara Polajnar, Tamara Zaner. Predstava je nastala v produkciji Pekarne Magdalenske mreže. Dogodek je bil izpeljan v sodelovanju z Alumni klubom Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Ø 27. 3. 2018 – Občni zbor Slavističnega društva Maribor.
APRIL
Ø 17. 4. 2018 ‒ Predstavitev dnevniških zapisov Calais, Calais. Calais, Calais so zapisi o pretresljivih izkušnjah, notranjih konfliktih in migrantski solidarnosti v begunskem centru Calais iz leta 2014. Avtorica, ki je dnevniške zapise izdala pod psevdonimom Amy Non, opiše travmatska doživetja kaosa, iluzij, krivde, upanja, policijskega nasilja, fašizma, seksizma, zatiranja, kategoriziranja ljudi. V ospredje je postavljeno vprašanje možnosti ohranjanja lastne identitete v izgubljanju v mestu brezupa. Dnevniški zapise, situacijo v begunskem taborišču v Calaisu ter njen zgodovinski in politični kontekst sta predstavili prevajalki zapisov v slovenščino Tinka Podbevšek in Urška Breznik. Predstavitev je bila izvedena v soorganizaciji z Alumni klubom Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
MAJ
Ø 10. 5. 2018 ‒ Pomenkovanje o jeziku ‒ srečanje Lektorske sekcije SD Maribor. Vodji lektorske sekcije mag. Darja Gabrovšek Homšak in Darja Tasič sta srečanje zasnovali kot diskusijo o dilemah, pri katerih si z normativnimi priročniki in portalom Fran ne moremo vedno na hitro pomagati. Srečanje je potekalo v gostilne Koblarjev zaliv v Mariboru.
Ø 29. 5. 2018 ‒ Predstavitev znanstvene monografije dr. Borisa Kerna Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja). Avtor monografije je predstavil besedotvorne in pomenotvorne zmožnosti glagolov, ki označujejo zaznavanje s petimi čuti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom. Monografija temelji na stopenjski metodologiji, ki raziskovanje binarnega odnosa med motivirajočo in motivirano besedo razširi na odnos med netvorjeno besedo in vsemi njenimi neposrednimi in posrednimi tvorjenkami. V osrednjem delu predstavitve se je avtor osredotočil na analizo t. i. besedotvornih nizov, predvsem z vidika besedotvornega pomena, besedotvornih vrst in slovarskega pomena. Stopenjskobesedotvorna razčlenitev gradiva je prikazala bogato sliko besedotvornega in pomenotvornega mehanizma v slovenščini, Kern pa je ponudil tudi predloge izboljšav slovarskih obravnav v SSKJ-ju.
Ø 30.‒31. maj 2018 ‒ Soorganizacija mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki 2018: Cankarjev list v cvetu bele krizanteme. Konferenca je potekala v organizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in je bil del sklopa obeleževanja 100. obletnice Cankarjeve smrti. Konferenca je z vidika novejših literarnovednih, kulturoloških in jezikoslovnih pristopov osvetlila pomen in vlogo Cankarjeve literarne ustvarjalnosti in njegovih kulturno-političnih idej v slovenskem nacionalnem in medkulturnem podonavskem prostoru. Izpostavljena je bila tudi vloga Cankarja kot ostrega kritika Avstro-Ogrske monarhije, različnih pojavov novoilirizma ter Cankarja kot politika in revolucionarnega misleca 20. stoletja. Na konferenci je sodelovalo devetintrideset znanstvenic in znanstvenikov s SAZU, mariborske, ljubljanske, novogoriške, primorske in tržaške univerze in tudi iz Avstrije, Nemčije, z Madžarske, iz Slovaške in Rusije. Predsednica konference je bila dr. Jožica Čeh Steger in podpredsednica dr. Melita Zemljak Jontes.
Izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes, izr. prof. dr. Branislava Vičar Poročilo o delu Sd Posavja, Videm 2018 1. Zelo smo veseli in ponosni na povezovalno vlogo, ki jo opravljamo:
2. Oktobra 2017 smo pričeli z akcijo 'Sadimo knjigobežnice'. Razočarani smo ugotovili, da se projekt, ki se je razširil s facebooka, v Posavju ni prijel in da se ne moremo pohvaliti niti z eno knjigobežnico. Do danes smo jih posadili 12; za knjigobežnico so bogatejše nekatere šole, javni zavodi in vaška ter mestna središča. 3. Sodelovali smo na Alpe-Adria esperanto konferenci. Esperanto društvo pri nas je zelo ambiciozno, zato z veseljem z njimi sodelujemo. 4. Jezikoslovna pot Korenine jezika, ki povezuje posavske vidnejše jezikoslovce Pleteršnika-Bohoriča-Toporišiča, se promovira zadovoljivo. V načrtu je izdelava brošure. 5. Pleteršnikovi dnevi v septembru ne minejo brez našega društva, saj smo v ožjem organizacijskem odboru. Letos so minili še posebej slovesno, saj je posavski literat Rudi Mlinar pri Mohorjevi založbi izdal biografski roman o Maksu Pleteršniku. 6. 19. oktobra 2018 bodo v Brežicah in na Mostecu potekali prvi Toporišičevi dnevi. Letošnji simpozij ima naslov Skladnja enostavčne povedi slovenskega jezika, osrednji dogodek pa bo okrogla miza z dr. Kozmo Ahačičem v Posavskem muzeju.
7. Prijatelji s Senovega so posneli radijsko igro po romanu Ite Hess Rak Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm. To je avtoričina biografska izpoved o neizživeti nesrečni ljubezni in sega v obdobje 1. svetovne vojne in odpira več možnosti za obravnavo – od medsebojnih odnosov, komunikacije, vpliv staršev, različni družbeni sloji, vojna … David Križman Poročilo Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije Aktivnosti v obdobju september 2016–september 2018
1. Organizacija mednarodnih znanstvenih srečanj mladih humanistov: - 4. Mednarodno srečanje mladih humanistov: Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah 21. oktobra 2016 v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko Fakultete za humanistične študije v Kopru; - 5. Mednarodno srečanje mladih humanistov: Slovanski jeziki v šolstvu, znanosti, literaturi in kulturi 22. septembra 2017 v sodelovanju z Oddelkom za slavistiko in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (izvedba prvič vzporedno s slovenskim slavističnim kongresom); - 6. Mednarodno srečanje mladih humanistov: Slovani od preloma 19. in 20. stoletja do danes: jezikovne, zgodovinsko-politične spremembe in književni doprinos 27.–28. septembra 2018 v sodelovanju z Oddelkom za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede Univerze v Vidmu (izvedba vzporedno s slovenskim slavističnim kongresom, prvikrat preko meja Slovenije).
2. Publikacije: - brošura o Kariernem dnevu slavistov in slovenistov 2016; - zbornik prispevkov s konference v Kopru: Čuš, Alenka, Potocco, Marcello, Rezoničnik, Lidija, in Zavašnik, Nina (ur): Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Založba Univerze na Primorskem. Koper, 2018.
3. Objave: - v reviji Mentor so bili spomladi 2018 objavljeni kratki literarni prevodi, ki so jih študenti pripravili v okviru prevajalske vaje; - prispevek o delovanju Študentske sekcije v reviji študentov slovenistike Besedoholik.
4. Aktivnosti: - mednarodna znanstvena srečanja mladih humanistov; - prevajalska vaja, v teku je druga; - dan odprtih vrat na Radiu Slovenija jeseni 2016; - sodelovanje članov sekcije pri projektu Všeček za slovenščino.
Nina Zavašnik in Lidija Rezoničnik
|
Kongres 2018 >