Sobota, 19. september 2015, M Hotel (Derčeva 4, Ljubljana; www.m-hotel.si/)

Program

  9.15–9.30    dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Tekmovanje Književnost na filmu 4

  9.30–10.30   red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič: Literarna oseba

10.30–11.30   Nataša Konc Lorenzutti: Plasti govorjene besede

11.30–12.00   odmor s kavo in rogljički

12.00–13.30   Miha Hočevar: Analiza filmov na tekmovanju

13.30–14.30   odmor za kosilo

14.30–16.00   Matevž Luzar: Priprava filmskega scenarija

16.00–17.00  Okrogla miza Triletne izkušnje s tekmovanjem Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu – sodelujejo predavatelji in izkušeni učitelji mentorji

Sreda, 14. oktober 2015, M Hotel: Nadaljevalni seminar

Program

16.00–17.30   Miha Hočevar: Osnove filmske produkcije in režije

17.30–17.45   odmor

17.45–19.15   Matež Luzar: Priprava scenarija po literarni predlogi

Torek, 20. oktober 2015, Slavistično društvo Maribor, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška c. 160

Program

16.00–17.00   dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu – kako izpeljati projekt na šoli

17.00–17.15   odmor

17.15–18.45   Miha Hočevar: Osnove filmske produkcije in režije, primeri s tekmovanja

18.45–19.15   Razprava

Predstavitev prispevkov in predavateljev (po abecedi)

Miha Hočevar: Analiza filmov s tekmovanja, Osnove filmske produkcije in režije

Pristop k pripravi filma se znatno razlikuje glede na:

–       avtorje in sodelavce;

–       literarno predlogo (dialoška, nedialoška, linearna ali nelinerna pripoved);

–       okoliščine filmske produkcije in režije.

V prvem prispevku se bomo posvetili analizi kratkih filmov, ki so že nastali v okviru tekmovanja Književnost na filmu, v drugem pa osnovam filmske produkcije in režije.

Miha Hočevar je režiser in scenarist. Preživlja se večinoma s komercialnimi projekti, piše scenarije, posnel je nekaj sto reklam in celovečerne igrane filme: Jebiga (2000), Na planincah (2003), Distorzija (2009) terzelo uspešna in gledana mladinska filmaGremo mi po svoje (2010)innadaljevanje Gremo mi po svoje 2 (2013).

Nataša Konc Lorenzutti

Beseda je živa, gibljiva, nikoli povsem ulovljiva snov. V njej se kopičijo naše namere; vse, kar mislimo in počnemo, se v njej poraja, brusi, se odstira ali prikriva. Beseda je polna notranjega dialoga, ima nešteto pomenskih plasti. Ko se pisna podoba besede pretaplja v govorno, se njena vsebina razlije čez rob. Interpret je tisti, ki razsežnost govorjene besede uravnava, ustvarja podobe, odkriva njen notranji svet in ga slika zunanjemu. 

Nataša Konc Lorenzutti se je rodila 1970 v Kranju. Diplomirala in magistrirala je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V tretjem letniku (1992) je prejela fakultetno Prešernovo nagrado za vlogo Ofelije. Sodelovala je s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju in Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici. Od leta 2006 dalje poučuje umetnost govora na dramsko-gledališki smeri na Gimnaziji Nova Gorica, sodeluje z Zavodom za šolstvo kot soavtorica učnega načrta za umetniško gimnazijo dramsko-gledališke smeri. Uveljavlja se predvsem kot mladinska pisateljica, piše pa tudi za odrasle. Objavlja v revijah Cicido, Ciciban in Mavrica. Napisala je tudi nekaj scenarijev za igrane oddaje Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Z dijaki dramsko-gledališkega oddelka Gimnazije Nova Gorica uprizarja avtorske mladinske igre (Društvo starejših bratov, Kekec gor, Kekec dol, Reci gladko tetanus). 

Matevž Luzar: Priprava filmskega scenarija (po literarni predlogi)

Izdelava scenarija za udeležbo na tekmovanju ni obvezna, saj ga v okviru tekmovalnega izdelka ni potrebno oddati, vendar pa je scenarij nujen kot podlaga pred snemanjem filma. Prvo predavanje bo posvečeno pripravi scenarija od načrtovanja do izvedbe, drugo pa bo usmerjeno na izdelavo scenarija po literarni predlogi in bo potekalo v obliki delavnice.

Matevž Luzar je rojen leta 1981 v Trbovljah. Najprej je študiral teologijo, nato pa leta 2009 zaključil študij na AGFRT. S prvim kratkim igranim filmom Prezgodaj dva metra spodaj je prepotoval svet in bil nagrajen na mednarodnih festivalih (Munchen – LuggiWaldleitnerPreis za najboljši scenarij, Lodz – grandprix itd). Njegov diplomski film Vučko je bil nominiran za študentskega oskarja na “35th AnnualStudentAcademyAwards® competition”, prejel je več pomembnih mednarodnih nagrad. V letu 2012 je končal svoj prvi celovečerni film Srečen za umret (Good To Go). Poleg režije deluje tudi kot scenarist, njegovi scenariji so bili večkrat nagrajeni. Več na spletni strani www.matevzluzar.com.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Tekmovanje Književnost na filmu 4

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu, je v treh letih spodbudilo k sodelovanju učitelji, učence in dijake na več kot 100 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji. Nastali so raznovrstni tekmovalni izdelki – kratki filmi, na katerih so v filmski jezik prenesena književna dela: pesmi, kratke zgodbe, pravljice, romani in dramska dela. Najkakovostnejši so dostopni na spletnih straneh Slavističnega društva, sekcije Znanost mladini, tudi kot učno gradivo. Izkušnje s treh tekmovanj pa še utrjujejo prepričanje o pravem poslanstvu tekmovanja: raziskovalnem in ustvarjalnem delu pri slovenščini,iskanju raznolikihinterpretacijobravnavanih književnih del in aktualizacij pri njihovem prenosu v filmski jezik; spodbudi za celovito projektno delo skupin tekmovalcev in njihovih mentorjev.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vodi program Slovenščina na tujih univerzah, v okviru katerega je organizirala več odmevnih mednarodnih projektov pod naslovom Svetovni dnevi, med njimi več povezanih s filmi. Doktorirala je na področju pragmatičnega in korpusnega jezikoslovja s temo poslovnega sporazumevanja preko e-pošte. Kot vodja sekcije Znanost mladini Slavističnega društva Slovenije je dala pobudo za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik in vodi strokovno komisijo za tekmovanje.

Red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič: Literarna oseba

Kaj se nam pri branju književnosti najbolj vtisne v bralni spomin? To je literarna oseba, okrog katere lahko gradimo svojo analizo besedila in povezujemo vse ostale literarne prvine. Pomembna je tudi pri prenosu književnosti v film, saj predstavlja most med obema medijema.

Red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosičje literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica, zaposlena na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Področja njenega raziskovanja so: sodobni slovenski roman 20. in 21. stoletja, slovenska književnost v primerjalnem kontekstu (modernizem in postmodernizem), slovenska ljubezenska poezija, teorija pripovedi in pripovednih žanrov, teorija spola in spolne identitete. Objavila je tudi več srednješolskih učbenikov (npr. Branje 3 in Branje 4 kot soavtorica) in štiri monografije: Zavetje zgodbe. Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja, Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman, V tebi se razraščam, antologija slovenske erotične poezije, Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu. Bila je tudi v odboru za Prešernove nagrade in mednarodno nagrado EuropeanpremioStrega, v žiriji za najboljši slovenski roman kresnik (2012–2013) in predsednica žirije Fabula (2008–2010), nagrade za najboljšo slovensko kratko zgodbo.