Sobota, 20. septembra 2014, M Hotel (Derčeva 4, Ljubljana; www.m-hotel.si/)

Program

11.00–11.30     odmor 

11.30–14.00     Miha Hočevar: Analiza filmov na tekmovanju

14.00–15.30     odmor za kosilo    

15.30–17.00     Matevž Luzar: Priprava filmskega scenarija

17.00–17.45     razprava predavateljev in udeležencev

Sreda, 15. oktober 2014, M Hotel: Nadaljevalni seminar

Program

16.00–17.30 Miha Hočevar: Osnove filmske produkcije in režije

17.30–17.45 odmor

17.45–19.15 Matevž Luzar: Priprava scenarija po literarni predlogi

Predstavitev prispevkov in predavateljev (po abecedi)

Miha Hočevar:           Analiza filmov s tekmovanja

Osnove filmske produkcije in režije

Pristop k pripravi filma se znatno razlikuje glede na:

–       avtorje in sodelavce;

–       literarno predlogo (dialoška, nedialoška, linearna ali nelinerna pripoved);

–       okoliščine filmske produkcije in režije.

V prvem prispevku se bomo posvetili analizi kratkih filmov, ki so že nastali v okviru tekmovanja Književnost na filmu, v drugem pa osnovam filmske produkcije in režije.

Miha Hočevar je režiser in scenarist. Preživlja se večinoma s komercialnimi projekti, piše scenarije, posnel je nekaj sto reklam in celovečerne igrane filme: Jebiga (2000), Na planincah (2003), Distorzija (2009) ter zelo uspešna in gledana mladinska filma Gremo mi po svoje (2010) in nadaljevanje tega filma Gremo mi po svoje 2 (2013).

Matevž Luzar: Priprava filmskega scenarija (po literarni predlogi)

Izdelava scenarija za udeležbo na tekmovanju ni obvezna, saj ga v okviru tekmovalnega izdelka ni potrebno oddati, vendar pa je scenarij nujen kot podlaga pred snemanjem filma. Prvo predavanje bo posvečeno pripravi scenarija od načrtovanja do izvedbe, drugo pa bo usmerjeno na izdelavo scenarija po literarni predlogi in bo potekalo v obliki delavnice.

Matevž Luzar je rojen leta 1981 v Trbovljah. Najprej je študiral teologijo, nato pa leta 2009 zaključil študij na AGFRT. S prvim kratkim igranim filmom Prezgodaj dva metra spodaj je prepotoval svet in bil nagrajen na mednarodnih festivalih (Munchen – Luggi Waldleitner Preis za najboljši scenarij, Lodz – grand prix itd). Njegov diplomski film Vučko je bil nominiran za študentskega oskarja na “35th Annual Student Academy Awards® competition”, prejel je več pomembnih mednarodnih nagrad. V letu 2012 je končal svoj prvi celovečerni film Srečen za umret (Good To Go). Poleg režije deluje tudi kot scenarist, njegovi scenariji so bili večkrat nagrajeni. Več na spletni strani www.matevzluzar.com.

Klavdija Kranjc Jensterle: Pogled na 2. tekmovanje v kategoriji osnovnih šol  –  problem sporočilnosti, izvirnosti in aktualnosti

Vsak izdelek, ki je bil poslan na tekmovanje, je v sebi skušal združiti vse  troje – sporočilnost, izvirnost in aktualnost. Kaj smo pri ogledu opazili ocenjevalci? Na kateri točki se rado zalomi ter zakaj se je bolje držati Romea in Julije kot Potolčenega kramoha? 

Klavdija Kranjc Jensterle je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenščine in primerjalne književnosti. Dela kot predmetna učiteljica slovenščine na OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah, je mentorica učencem pri literarnem ustvarjanju, tudi prejemnikom nagrad. Od leta 2005 do leta 2011 je bila predsednica SD Jesenice. V strokovni komisiji za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik sodeluje od začetka.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik – od sodelovanja do tekmovanja

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu, je spodbudilo sodelovanje med učitelji in učenci ter dijaki na več kot 60 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji, in sicer v obliki ustvarjalnega dela pri slovenščini, raznolikih interpretacijah pri slovenščini obravnavanih književnih del in njihovem prenosu v filmski jezik. Učitelji mentorji in somentorji usmerjajo tekmovalne skupine pri pripravi izdelkov, ki zahteva interdisciplinarno znanje, hkrati pa je njihov cilj slediti razpisnim pogojem in s tekmovalno skupino doseči čim boljše rezultate. Prispevek bo tako posvečen analizi ciljev sodelovanja in tekmovanja. 

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vodi program Slovenščina na tujih univerzah, v okviru katerega je organizirala več odmevnih mednarodnih projektov pod naslovom Svetovni dnevi, med njimi več povezanih s filmi. Doktorirala je na področju pragmatičnega in korpusnega jezikoslovja s temo poslovnega sporazumevanja preko e-pošte. Kot vodja sekcije Znanost mladini Slavističnega društva Slovenije je dala pobudo za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik in vodi strokovno komisijo za tekmovanje.

Senija Smajlagič in Sonja Žežlina: Popotnica (Kaj smo se že naučili in kaj se še moramo?)

Analiza izbora literarnih predlog preteklih let (na primerih filmizacije literarne predloge Don Kihota in nekaterih drugih besedil) je lahko dobro izhodišče za novo sezono. Analizo dopolnjujejo: kratek pogled v scenarije, ocenjevanje  regijske žirije in drugi napotki. Vse za dobro popotnico mentorjem.

Senija Smajlagič je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in slovenščine. Poučuje na Srednji poslovno-ekonomski šoli v Kopru in je koordinatorica Primorskih slovenističnih dnevov.

Sonja Žežlina je profesorica slovenščine na TŠC, Tehniški gimnaziji in zdravstveni šoli.  Je mentorica svojim dijakom na številnih natečajih in tekmovanjih ter jih spodbuja k literarnemu ustvarjanju in aktivnemu preživljanju mladosti. Piše strokovna besedila, priložnostne tekste ali preproste izpovedi. Od leta 2009 do leta 2011 je bila predsednica Slavističnega društva Nova Gorica.

Obe sta članici strokovne komisije za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik od začetka tekmovanja.

______

ARHIV 2013

______

USPOSABLJANJE 2013

Sobota, 21. septembra 2013, M Hotel (Derčeva 4, Ljubljana; http://www.m-hotel.si/hotel-ljubljana)

Gl. razpis na spletni strani tekmovanja in pravilnik tekmovanja.

Program seminarja

                          Senija Smailagič: Literarno besedilo kot filmski žanr ali zvrst

14.00–15.00        odmor za kosilo

15.00–16.30        Barbara Zemljič: O pripravi scenarija

16.30–18.00        Razprava: predavatelji in udeleženci

Predstavitev predavanj in delavnic ter predavateljev (po abecedi)

Miha Hočevar: Osnove filmskega jezika

Pristop k pisanju scenarija se znatno razlikuje glede na:

–        samega scenarista in sodelavce;

–        literarno predlogo (dialoška, nedialoška, linearna ali nelinerna prepoved);

–        obravnavo odlomka ali celotnega besedila;

–        okoliščine nastajanja scenarija (mentorirano, skupinsko delo, individualno).

Miha Hočevar je režiser in scenarist. Preživlja se večinoma s komercialnimi projekti, piše scenarije, posnel je nekaj sto reklam in štiri celovečerne igrane filme: Jebiga (2000), Na planincah (2003), Distorzija (2009) in mladinski film Gremo mi po svoje (2010), ki je z več kot 205.000 gledalci najbolj gledan slovenski film vseh časov, pravkar pa predstavlja nadaljevanje tega filma Gremo mi po svoje 2.

Mag. Boštjan Miha Jambrek: Prevod literarnega dela v vizualni jezik

Predavanje in študije primera izpostavijo ključne razlike med literarnim in filmskim jezikom. Skozi praktične izkušnje se vsebina predavanja osredotoči na razlikovanje med sporočilnostjo literarnega dela in njegovo zgodbo. V kolikšni meri lahko filmski ustvarjalec še poseže v zgodbo, da ohrani integriteto sporočila? Predavanje izpostavi tudi nekatere vidnejše primere dobre in slabe prakse iz zgodovine filmske umetnosti, predvsem pa skozi študije primera nastanka treh kratkih igranih filmov, ki so zasedli prva tri mesta na festivalu Vetrnica, pokaže eno izmed možnih poti tovrstne filmske produkcije na ravni srednje šole.

Mag. Boštjan Miha Jambrek je filmski pedagog, scenarist, snemalec in režiser. Predava na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, višji šoli IAM in Academia v Mariboru, organizira in vodi filmske delavnice. Je avtor več deset strokovnih, znanstvenih in umetniških prispevkov, avtor več deset filmov, od kratkih igranih, dokumentarnih do filmov namenske produkcije. Lani se je na Festivalu slovenskega filma predstavil s celovečernim filmskim prvencem Simpatija, prvim slovenskim celovečernim filmom, ki je nastal znotraj organiziranega pouka.

Lani so si tako osnovno- kot srednješolci za literarno predlogo najpogosteje izbrali besedilo W. Shakespearja Romeo in Julija. Kaj je v besedilu tako filmsko privlačnega?

Kako se je glavna sporočilnost besedila prelila v filmsko zgodbo?

Pogled na lanskoletno tekmovanje nam morda lahko ponudi nekaj smernic pred letošnjim filmskim izzivom.

Klavdija Kranjc Jensterle je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenščine in primerjalne književnosti. Dela kot predmetna učiteljica slovenščine na OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah, je mentorica učencem pri literarnem ustvarjanju, tudi prejemnikom nagrad. Od leta 2005 do leta 2011 je bila predsednica SD Jesenice.

 Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič: Književnost na filmu 1 in 2

S prvim tekmovanjem Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu smo na več kot 50 osnovnih in srednjih šolah spodbudili ustvarjalno delo pri slovenščini, povezovanje učencev in dijakov, interpretacije pri pouku obravnavanih del in njihov prenos v nov medij, v filmski jezik. Z izkušnjo izvedenega tekmovanja pa tekmovanje Književnost na filmu 2 predstavlja nov izziv, kako delo nadgraditi, še izboljšati interdisciplinarno znanje ter rezultate. Neposredni pogovor in razprava na seminarju bosta pripomogla k vlogi in delu mentorjev ter pripravi kakovostnih tekmovalnih izdelkov na šolah.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je zaposlena na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, največ  dela pri programu Slovenščina na tujih univerzah, organizirala je več odmevnih mednarodnih projektov pod naslovom Svetovni dnevi, med njimi več povezanih s filmi. Doktorirala je na področju pragmatičnega in korpusnega jezikoslovja s temo poslovnega sporazumevanja preko e-pošte. Kot vodja sekcije Znanost mladini Slavističnega društva Slovenije je dala pobudo za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik in vodi delovno skupino za pripravo tekmovanja.

Andrej Rozman Roza: Biti tukaj in zdaj

Govoril in pogovarjal se bom na temo, kakšna literatura se mi zdi primerna za to, da jo učenci prestavijo v film, ter kako in zakaj se mi zdi dobro, da se starejša besedila za te potrebe posodobijo. Pa tudi kako in v kateri smeri naj bi učenci to počeli.

Andrej Rozman Roza je pesnik, dramatik, prevajalec in igralec, rojen leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Ukvarjal se je z uličnim in improvizacijskim gledališčem, danes pa piše predvsem komične pesmi in drame za otroke in odrasle. Pogosto prestavlja starejša literarna in dramska besedila v sodobni čas.

Senija Smailagič: Literarno besedilo kot filmski žanr ali zvrst

Predstavila bom primer, kako lahko predpisano besedilo za srednjo šolo (obvezno ali izbirno npr. Aškerc, Mejnik) besedilno preoblečemo glede na različne filmske žanre. Sledila bo kratka predstavitev filmskih žanrov, nato pa predstavitev pesmi Mejnik skozi različne žanrske zvrsti (kriminalka, grozljivka, psihološka drama,glasbeni film in ipd.). Kratka primerjava žanrov v literaturi in filmu (tipične razlike, podobnosti), nato kratek pogovor o tem, kateri žanri so primerni, kakšen primer besedila po želji učiteljev, prepletanje in preseganje žanrov.

Senija Smajlagič je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in slovenščine. Poučuje na Srednji poslovno-ekonomski šoli v Kopru in je koordinatorica Primorskih slovenističnih dnevov.