Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana matična št. 5141796
Poročilo o delu za leto 2010 o pretežnem uporabljanju sredstev za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja Slavistično društvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu SDS) je prostovoljna strokovna zveza slavističnih društev Republike Slovenije, ki neprekinjeno deluje od 7. junija 1934. Slavistično društvo Slovenije je neprofitna organizacija javnega pomena. V prvi vrsti skrbi za povezavo med združenji, ki se ukvarjajo s slovenistiko ali drugimi slavističnimi panogami, in prakso; s pobudami skrbi za živ spomin na pomembne dogodke v slovenski kulturni preteklosti. V okviru tega skrbi tudi za primeren odnos do kulturnih dobrin, kakor so sestavi slovenskega jezika in slovenske besedne umetnosti, opravlja pa tudi druge naloge v skladu s svojim programom in ustanovnim aktom. Slavistično društvo Slovenije je ob koncu leta 2009 štelo 710 članov in je gojilo naslednje dejavnosti:
–> izdajateljska dejavnost Znanstvena periodika: V letu 2010 je društvo nadaljevalo z bolj ali manj rednim izhajanjem obeh revij, ki sta temeljni slovenski strokovni periodični publikaciji s področja jezikoslovja in literarne vede. Slavistična revija na leto izda štiri redne številke, v katerih je zaobsežena tudi aktualna tematika ob različnih jubilejih, npr. Trubarjeva številka ipd. Slavistična revija je v letu 2010 izpolnila predvideni obseg - štiri redne številke na leto v obsegu od 60 do 70 avtorskih pol, vsaka na koncu posameznega tromesečja. Tematika številk je deljena po ustaljenem načelu – polovica številke je jezikoslovne in polovica literarnovedne. Jezik in slovstvo je slovenistična revija z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Poleg štirih rednih številk vsako leto izda posebno dvojno tematsko številko, ki si prizadeva objaviti najsodobnejše znanstvene izsledke obravnavanega področja. Tematsko so razprave v reviji Jezik in slovstvo usmerjene predvsem v uporabno lingvistiko in v aplikacijo slovenistike v šolsko prakso. Pri tem pa se ne posveča zgolj položaju slovenščine kot učnega jezika (slovenščine v šoli), temveč tudi položaju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Poleg tega je revija Jezik in slovstvo namenjena tudi preverjanju novih strokovnih pojavov, ocenjevanju priročnikov, znanstvenih monografij in didaktične literature. Reviji upoštevata mednarodne bibliografske standarde ISO in pri citiranju upoštevata priporočila citiranja MLA (Modern Language Association). Obe reviji sta vključeni v mednarodne baze in indekse znanstvenih revij; Slavistična revija je bila v septembru 2008 vključena tudi v mednarodno bazo revij AHCI, na seznamu ERICH pa je v začetku leta 2009 napredovala v skupino B. Finančna sredstva reviji dobiva iz Javne agencije za knjigo. Skoraj vsa denarna sredstva, vključno z naročnino, gredo za kritje stroškov tiska, manjši delež za redno honoriranje recenzentskega dela in prevodov v angleščino. O revijah pristojni agenciji z letnimi vsebinskimi in finančnimi poročili redno poročamo na posebnih obrazcih. Reviji prodajamo v knjigarni FF na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, v Ljubljani.
Znanstvene monografije: • Vloge središča – konvergenca regij in kultur. Slovenski slavistični kongres, Ljubljana 2010. Vsebuje sklope: Jezikovna norma in raba. Urbana kultura in njene upodobitve. Središčna in robna literarna polja. Slovenščina za tujce – doma in v svetu. Novi pristopi v literarni vedi. On 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010. 480 str. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije št. 21, ISSN 1408-3043; 20) ISBN 978-961-6715-06-5.• Urška Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). 280 str. ISBN 978-961-6715-07-2. Na razpisih JAK je društvo prijavilo vse publikacije in zanje prejelo podporo.
Strokovni informativni mesečnik na področju vzgoje in izobraževanja: • Društveni bilten Kronika št. 87, urednik Matjaž Zaplotnik; https://zdsds.si/staro/kronika.html. Društveno glasilo si prizadeva za popularizacijo dosežkov stroke in povezovanja znanosti s prakso. Na voljo je tako v tiskani kot v elektronski obliki. Bilten se ne prodaja – člani društva ga prejemajo po pošti, urednik pa poskrbi, da so ogledni izvodi Kronike na voljo na čim več lokacijah (knjižnice, knjigarne, informacijske točke ...), s čimer skrbi tudi za promocijo društva in njegovih dejavnosti.
–> znanstveni sestanki • letni kongres društva v Ljubljani, 30. 9.–2. oktober 2010, http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru je Slovenski slavistični kongres leta 2010 potekal v Ljubljani. Tako smo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo Vloge središča smo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je bil, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase. Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, smo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Spomnili smo se tudi 150-letnice rojstva A. P. Čehova, ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru. Z referati je nastopilo štiridesetih vabljenih referentov, ki so prišli iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Paris). Sredstva za organizacijo znanstvenega sestanka smo pridobili iz razpisa ARRS. • Etimološka sekcija pri Mednarodnem slavističnem komiteju je sodelovala pri pripravi simpozija Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav; Ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja (Ljubljana 16. – 19. septembra 2010; s soprireditelji ZRC SAZU, Etimološko komisijo Mednarodnega slavističnega komiteja in Filozofsko fakulteto), ki se je končal z odkritjem spominske plošče akad. Francetu Bezlaju na hiši Kržičeva 6 v Ljubljani. • Ob Univerzi v Novi Gorici in Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin je bilo SD Nova Gorica soorganizator simpozija o Cirilu Kosmaču: Domača dolina – Moje okno v svet (17. 9. 2010, Tolmin).
–> povezovalna in promocijska dejavnost • oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani in diskusijskega foruma Slovlit (ok. 1000 članov, http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/), moderator Miran Hladnik • redna poletna seja upravnega odbora (2. 7. 2010) • redni občni zbor društva (1. 10. 2010) • jesenska seja upravnega odbora (22. 10. 2010) • redna zimska seja upravnega odbora (14. 1. 2011) • sodelovanje v javnih razpravah ob sprejemanju habilitacijskih meril Univerze v Ljubljani; ob sprejemanju dopolnil k zakonu o javni rabi slovenščine v državnem zboru. • sodelovanje v javnih razpravah o učbenikih in nacionalni strategiji visokega šolstva. . Intervjuji bivše predsednice Irene Novak Popov na rtv in v tiskanih medijih ob slavističnem kongresu v Ljubljani . Imenovanje dveh častnih članov SdS: dr. Ada Vidovič Muha, dr. Zoltan Jan, 1. 10. 2010.
–> področje vzgoje in izobraževanja I. Zelo dejavna je sekcija učiteljev ruščine. Izvaja seminarje za učitelje ruščine, tekmovanje za rusko bralno značko, regijsko in republiško tekmovanje v znanju ruskega jezika, znotraj nje deluje gledališka skupina, sodelujejo z rusko ambasado in z Društvom Slovenija Rusija. Sekcija učiteljev ruščine pridobiva sredstva, ki jih potrebuje za izvedbo svojih projektov, iz sponzorskih virov, predvsem od podjetja Krka, ki je sponzorirala večji del dejavnosti v okviru Sklada za promocijo ruščine, katerega skrbnik je Društvo Slovenija Rusija. • Izvedeno je bilo Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije. Tekmovanje je potekalo 16. aprila 2010 v prostorih Škofijske klasične gimnazije, udeležilo pa se ga je 45 dijakov iz 6 gimnazij. Republiško srednješolsko tekmovanje iz ruskega jezika ter poznavanja ruske kulture in civilizacije zajema test iz poznavanja civilizacije in kulture, bralno razumevanje, poznavanje in rabo slovnice ter pisno sporočanje. V celoti ga je izvedla sekcija učiteljev ruščine pri SDS. Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih, in sicer za dijake, ki se ruščino učijo drugo leto in za dijake, ki se jo učijo tretje leto. Sekcija je organizirala tudi podelitev priznanj dijakom. Le-to je potekalo na veleposlaništvu Ruske federacije, v juliju pa je najboljših šest dijakov v organizaciji sekcije in spremstvu ene od učiteljic ruščine za teden dni odpotovalo v Moskvo, kjer so se udeležili tečaja ruščine na Inštitutu Puškina ter spoznavali lepote Moskve in njene okolice. • Izvedbo projektov bralne značke in državnega tekmovanja so sekciji učiteljev ruščine omogočila slovenska podjetja s Krko na čelu, ki so prispevala finančna sredstva v sklad za promocijo ruščine, katerega skrbnik je Društvo Slovenija Rusija. • V organizaciji sekcije učiteljev ruščine so v mesecu septembru 2010 na izobraževanje v Moskvo odpotovale tri učiteljice ruščine. Izobraževanje je potekalo na Državnem Puškinovem inštitutu za ruski jezik. • Na seminarju za izobraževanje učiteljev ruščine, ki je bil izveden v letu 2010, je bil podan predlog za izvedbo delavnice o uporabi elektronske učilnice za ruščino, ki se bo nadaljevala kot naraščajoča spletna baza s primeri dobre prakse.. Na seminarju so nova dognanja na predavanjih in didaktičnih delavnicah predstavili sodelavci Oddelka za slavistiko oz. študijskega programa ruski jezik in književnost. Na omenjenem srečanju so bile določene tudi smernice in termini za izvedbo ruske bralne značke za osnovnošolce in srednješolce ter Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije. • Sekcija učiteljev ruščine je prevzela organizacijo promocije ruščine v slovenskih šolah v sodelovanju z dramsko skupino študentov ruščine »Reciklaža« II. Študenti študentske sekcije ZD SDS so v letu 2010 pomagali pri izvedbi 21. slavističnega kongresa ter sodelovali pri predstavitvi Oddelka za slovenistiko ob 90. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani. SD Slovenije skrbi za strokovno rast svojih članov, med katerimi prevladujejo učitelji slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Primere dobre prakse SD popularizira, skrbi, da so uspešni slovenisti deležni primerne pozornosti. Na kongresu in na občnem zboru v Ljubljani smo podelili priznanje SDS najboljšemu doktorskemu študentu dr. Zoranu Božiču ter priznanje SDS najboljši dodiplomski študentki Petri Jordan. Slavnostno smo podelili dve najvišji društveni priznanji – naziv častnega člana SDS – dr. Adi Vidovič Muha in dr. Zoltanu Janu. Natančnejši podatki o naštetih aktivnostih so dostopni na naših spletnih straneh (https://zdsds.si in http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo). III. V letu 2010 je društvo pridobilo subvencijska sredstva za izvedbo projekta Slovensko leposlovje na spletu, ki vsebuje digitalizacijo, objavo in popravljanje strojno grobo prebranih besedil slovenskih klasikov na slovenskem Wikiviru in na ostalih spletiščih (prek 2000 zapisov na spletnih lokacijah, kot so Digitalna knjižnica Slovenije dLib, Jakopinova Nova beseda, Luinova zbirka, Hladnikova zbirka, Slovenska literatura v Intratext Digital Library, Google Books ...). Projekt, ki traja že tri leta, je v preteklosti sicer potekal prek Univerze v Ljubljani, v letu 2010 pa je skrbnik projekta dr. Miran Hladnik k sodelovanju zaradi organizacijskih razlogov pritegnil Slavistično društvo Slovenije. Projekt, načrtovan po naročilu Ministrstva za kulturo, je potekal usklajeno z ukrepi, določenimi v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki v točki 9 E opredeljuje stalno potrebo po pomnožitvi slovenskih digitalnih vsebin na svetovnem spletu in po prosti dostopnosti slovenskega digitaliziranega leposlovja. S tem je Slavistično društvo Slovenije še dodatno utrdilo svoj namen in svoje poslanstvo – omogočati širši slavistični in slovenistični srenji prost dostop do ustreznih vsebin, primernih za strokovno izpopolnjevanje ali za uporabo v šolski praksi (uporaba IKT pri pouku slovenščine).
• Okrogla miza Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi v okviru slavističnega kongresa, 1. 10. 2010. Vzbudila je veliko zanimanje članstva in javnosti o aktualnih vprašanjih pouka slovenščine in o načrtih nove Bele knjige.
Natančnejši podatki o naštetih aktivnostih so dostopni na naših spletnih straneh (https://zdsds.si). Program bodočega delovanja društva V
tekočem letu 2011 nadaljujemo z vsemi znanstveno-strokovnimi in publicističnimi
dejavnostmi društva: izhajanje obeh znanstveno-strokovnih revij, skladno z
njihovima uredniškima programoma, objava vsaj ene znanstvene monografije v
okviru Slavistične knjižnice (predvidena je monografija o korpusnem
jezikoslovju dr. Mojce Stritar), organizacija 22. slavističnega kongresa v
Mariboru (29. 9. – 1. 10. 2010), izdaja kongresnega zbornika z naslovom Slavistika v regijah – Maribor. Bolj
ali manj intenzivno se nadaljuje tudi delo vseh sekcij in pokrajinskih društev
Zveze slavističnih društev Slovenije: organizacija literarnih večerov,
strokovnih seminarjev ali predavanj za učitelje slovenščine, ekskurzij,
soorganizacija manjših tematskih simpozijev in izvedba literarnih razpisov.
Svoje delo predstavljamo v lokalnih in vseslovenskih javnih občilih. red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica društva V Ljubljani, 9. maja 2011
|
Arhiv >