Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 10Osnovna šolaOcenjevalna komisija: Katarina Leban Škoda (predsednica), Katarina Jaklitsch Jakše, Rok Biček in Ciril Oberstar6. in 7. razred: 1. mesto v kategoriji: Cesarjeva nova oblačila (po literarni predlogi: H. C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila)OŠ Prežihovega Voranca JeseniceTekmovalci: Mija Kocijančič, Ela Muratović, Valerij Luzar, Žana Žagar, Benjamin BalagićMentorica: Barbara Troha ŠimnicOcena: Film z duhovitim začetkom in s pomenljivo sporočilnostjo, da se prevzetnost ne splača, je neke vrste parodija na oddaje o vplivnicah in reklame, navdihnjena z zgledom rubrike oddaje V petek zvečer. Aktualizirana preobleka v filmu Cesarjeva nova oblačila prijetno preseneti s preobratom in moralo, ki uči, da je najbolje biti preprosto kar to, kar si. Zunanji videz, oblačila po zadnji modi, všečki na instagramu, sledenje modnim zapovedim – skrbi, ki bi prav gotovo bolj kot vse drugo zaposlovale glavo cesarju iz vsem dobro znane pravljice. Mladi filmski ustvarjalci so cesarjev napuh odlično postavili v sodoben okvir. Z napovedjo valentinovega plesa in pripravo nanj prikažejo razmišljanje in funkcioniranje današnje mladine, obremenjene s socialnimi omrežji in različnimi prodajnimi triki. Na plesu pa podajo pomembno sporočilo vsem generacijam: »Najbolje je biti to, kar si.« Ko se razkrije resnica o najbolj »kul punci« na šoli, se tisto, kar je preprosto in iskreno, izkaže za edino vredno in trajno. Izmenjuje se več prostorov dogajanja: zunaj, razred, kopalnica. Uporabljata se sleng in pogovorni jezik, a sta primerna glede na temo in sporočilo. V filmu prevladuje televizijski pristop in žanr zabavne oddaje, a ustvarjalci okvire »žanra« kmalu prestopijo z inovativno rabo preskokov v slikovni format mobilnega telefona ter z zanimivo rabo glasbe. Pripovedni vidik odslikuje spretna uporaba zamolka.Posnetek8. in 9. razred:1. mesto v kategoriji in zlato priznanje: Z(budilka) (po literarni predlogi: Valentin Vodnik: Dramilo)Osnovna šola Šmartno v TuhinjuTekmovalci: Taja Berlec, Julija Remih, Jerca Sedeljšak, Žana Semprimožnik, Žiga Korošecmentorica: Alenka Stoparsomentorica: Tamara DamjanacOcena: Film, v katerem prevladuje oblika esejskega filma, spretno krmari med različnimi pristopi k slikovnemu in zvočnemu posredovanju življenja in dela Valentina Vodnika. Odlikujeta ga vešča raba tehnike kadra in proti-kadra, v kateri so posneti nekateri dialogi, ustvarjanje pomena z abstraktno podobo (nihalo), gradnja vzdušja s premišljeno scenografijo in presenetljiv preskok v kostumsko dramo. S pripovednega vidika je izjemno učinkovita duhovita vpeljava stranskih komičnih likov in predvsem umestitev glasbenih vložkov. Film je prelep kolaž različnih oblikovnih pristopov dokumentarnega, esejskega in igranega filma. Žanrsko se prepletajo filmski in nefilmski žanri, vendar so povezani v celoto. Prikaže aktualizacijo pouka in vključuje dokumentarne elemente. Zaznamuje ga dobra in prepričljiva igra. Tudi glasba je aktualizirana. »Slovenca sem predramil!« sta dejala Vodnik in glavna filmska oseba. Film na prijeten, zanimiv in humoren način predstavi življenje in delo Valentina Vodnika in kot tak tudi vzbudi zanimanje učencev zanj in za slovenščino. Za popestritev so ustvarjalci vključili uganke in odnos med bratom in sestrico, ki jo že meče puberteta, za duh po preteklosti pa pisanje s peresom ob sveči. Piko na i doda jed iz Kuharskih bukev, posebno pozornost pa si zasluži avtorska glasba s smiselno umeščenim in zanimivim besedilom. Mladi filmski ustvarjalci so s filmom Z(budilka) pravzaprav postavili nov spomenik pesniku Valentinu Vodniku. V filmu so prikazali tegobe, s katerimi se sooča učenec ob domači nalogi, ko mora pripraviti predstavitev o pesnikovem življenju, hkrati pa premišljeno razkrivali biografske podatke o pomembnem slovenskem razsvetljencu. Skozi celoten film se pnejo Vodnikovi verzi pesmi Dramilo, ki jo parafrazirano preberemo že v samem naslovu filma. Film ima izobraževalno vrednost, hkrati pa deluje sproščeno in gledalca zabava s komičnimi situacijami. Ustvarjalci filma in glasbe pravijo: »Pet sem dobil, Slovenca sem predramil,« mi pa dodajamo: » … in 1. mesto na tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik osvojil.«PosnetekPriznanje za posebne dosežke: Ljubezen v omari (po literarni predlogi: Vinko Moederndorfer: Romeo in Julija iz sosednje ulice)OŠ ApačeTekmovalci: Lana Voršič, Žiga Lah, Nina Šebjanič, Eva Senekovič, Neja RakušaMentorica: Lea SemeSomentor: Vasja RovšnikOcena: Film svojo pripoved gradi s premišljeno montažo lepo posnetih kadrov in predvsem z izjemnim občutkom za globinsko kompozicijo slike v uvodni sekvenci filma. Pripovedna zatikanja ljubezenske tematike lepo preglasi z ubrano dramaturgijo zapleta ter razpleta nežne in sramežljive romantične pisemske zveze. Zanimivo je vključen motiv pisem, dogajalni prostor (kopalnica in garderoba), je primeren sporočilnosti, saj obravnava prikrito nasilje in izsiljevanje v šoli, med učenci. Ljubezen premaga hudobijo. Naslov filma je pravzaprav tudi glavno sporočilo – ker ljubezni ni upal izpovedati naravnost, ji je v garderobni omarici pustil sporočilce. Na srečo je ona omarico odprla in ljubezen je zaživela. Ljubezen v omari je film, posnet po motivih pesniške zbirke Romeo in Julija iz sosednje ulice. Zbirka je filmskim ustvarjalcem služila kot snovni okvir, v katerega so postavili zgodbo deklice Julije. Čeprav je ljubezen vodilna tema zbirke, se v filmu najprej soočimo s problemom medvrstniškega nasilja. Ljubezen ima odločilno besedo na koncu, ko končno uspe priti iz omare, kamor se je vse dotlej skrivala v pisma in besede, in zaživi na ustnicah in v prepletu prstov. Konec je res hollywoodski, kot je napovedovalo Romeovo drobno pisemce v omari. Pesnik motiv Romea in Julije prenese v mladost današnjega časa, ustvarjalci filma Ljubezen v omari pa večna lika prepričljivo oživijo na filmskem platnu.PosnetekSrednja šolaOcenjevalna komisija: Senija Smajlagić (predsednica), Katarina Jaklitsch Jakše, Rok Biček in Ciril Oberstar1. in 2. letnik:1. mesto v kategoriji: Označeni (po literarni predlogi: Veronika Dintinjana: V suhem doku)Gimnazija Celje – CenterTekmovalci: Svit Zagoričnik, Nika Zatler, Jerneja SikošekMentorica: Nataša GrobelnikSomentorici: Maja Rak in Petra LajlarOcena: V filmu Označeni najdemo različne pristope k filmskem upovedovanju zgodbe. Podobe filma spremlja prvoosebni komentatorski glas, ki nas po kratkih uvodnih sekvencah iz pripovedne sedanjosti s pomočjo retrospekcije preseli v preteklost in nam v spretno posnetih kadrih prikaže usodni dogodek. Film je pripovedno izjemno razvejan in bogat, saj posega po osebnoizpovednem naratorskem glasu in subjektivni kameri, uvaja retrospekcije in preskoke v času, tako s sliko kot z glasom izraža notranja občutja in uprizarja spominske prebliske.Posnetek3. in 4. letnik:1. mesto v kategoriji in zlato priznanje: Vertigo (po literarni predlogi: Emil Zola: Beznica)Gimnazija Celje – CenterTekmovalci: Nika Turnšek, Nadja Gorišek in Ana Mia BedjaničMentorica: Nataša GrobelnikSomentorici: Maja Rak in Petra LajlarOcena: Dramatičen film z grotesknimi elementi, pretresljivo lep, kar doseže s kontrasti in estetiko grdega, hkrati pa obravnava pomembne sodobne družbene probleme: pohlep, požrešnost, omamo … Film preseneti z nenavadno kombinacijo simbolizma in naturalizma, slikovne abstrakcije in zvočnega realizma, kostumske preteklosti in tematske aktualnosti, vrtoglavico podob in občutkov ter nenazadnje s pogumno evokacijo naslova enega izmed najlepših in najbolj razvpitih filmov Alfreda Hitchcocka. Ima zelo dober uvod, ki nas popelje v čas Zolaja. Zelo premišljeni detajli (šminka, vino, meso) kažejo na blišč in bedo realizma. Moč šminke v povezavi s prostitucijo je zelo izvirna. Zelo nagovarja tudi izviren pristop – igra v kombinaciji s čudovito glasbo, ki stopnjuje razpoloženje – res nagovarja, da podoživimo literarno delo, četudi brez besed. Zelo domiselno z veliko vloženega truda.PosnetekPriznanje za posebne dosežke: Podporna skupina za moške (po literarni predlogi: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, Sofokles: Antigona, Dominik Smole: Antigona, Henrik Ibsen: Nora (Hiša lutk)Gimnazija LedinaTekmovalci: Ana Kovačič, Eva Lavrič, Nina Krstić, Iman Bužimkić, Laura RonjićMentorica: Nina LevstikOcena: Podporna skupina za moške je gledališki film, ki enostavno filmsko pripoved nadgrajuje z dramaturgijo skeča, v katerem se pogumno poigrava s stereotipi in s sprevračanjem stereotipnih pričakovanj spolnih vlog. Domiselna komedija in sodobno obravnavana problematika vključuje različne žanrske elemente in duhovito obravnava stereotipe. Dijaki so se zelo potrudili, ideja je izvirna in razgrinja tudi moški pol teme za maturo. Zelo dobro je kombiniranje pogovora pri terapevtu in prikazov izsekov iz življenja glavnih junakov štirih dram, ki jih najbolj bremenijo in to ponazorijo z resničnimi odlomki iz dramskih besedil. Zelo dobra je igralska postavitev, igralci delujejo zelo prepričljivo tudi z obrazno mimiko. Kostumi so zelo domiselni.PosnetekPriznanje za posebne dosežke: Široko zaprta vrata (po literarni predlogi: Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata, France Prešeren: Memento mori)Šolski center Velenje, gimnazijaTekmovalci: Čarna Bajželj, Timeja Rutnik, Vida VolkMentorica: Polonca GlojekOcena: Sartre velja za enega pomembnejših mislecev pogleda 20. stoletja in za pomembnega teoretika voajerizma. V Zaprtih vratih ni ogledal, zato se morajo protagonisti zanesti na pogled drugega, čemur se film pokloni z izjemno lepo filmsko idejo, s presunljivim rušenjem četrte stene in s skupinskim neposrednim pogledom v kamero. Ustvarjalci skozi ves film spretno in domiselno omejujejo razrez slike in se poigravajo z zunanjostjo vidnega polja. Glasbena podlaga odlično dopolnjuje izraznosti barv in barvnih kompozicij. Posebej izstopa koreografija majhnih in velikih telesnih gibov. Film je estetsko dodelan s pomenljivo glasbo. Odlikuje ga združevanje posameznih elementov v pomenljivo celoto: noge, ki se prepletajo, kontrastne barvne kombinacije črna-bela-rdeča, kjer rdeča pomeni strast, voljo do življenja. Gre za nemi film, brez besed, zato pa z bogato filmsko govorico. Precej udaren je začetek z glasbo, ki spominja na Memento mori (trobenta). Zelo nagovarjajoča je slika, igralska zasedba je dovršena. Enakomeren utrip srca kot zvok v ozadju kaže na življenje, ki pa nam prikazuje dialog treh umrlih. Zelo premišljeni detajli – šminka, sveča, kruh, granatno jabolko, se čudovito prepletajo s šumi v ozadju, ki dodajajo grozo eksistencializma treh za zaprtimi vrati.PosnetekStrokovna šola:1. mesto v kategoriji: Bila sem … zlorabljena (po literarni predlogi: Aleksandra Jelušič: Pika, Sandra Požun: Brezobrazne)Gimnazija Celje – CenterTekmovalci: Aiken Maja Dobaj, Nika Zupančič, Brina Dolinšek, Tjaša ŠafranMentorica: Nataša GrobelnikSomentorica: Maja Rak in Petra LajlarOcena: Pogumen film, ki osebno stisko premišljeno izraža z dobro izbranimi filmskimi sredstvi. Notranje preizpraševanje protagonistke je prikazano v »miselnih podobah«, s pomočjo katerih film potrpežljivo izgrajuje pripoved o stiski in dvomu ter odstira zastor pred zlorabo. Ob tem pa notranji miselni svet podob spretno prepleta z dokumentarnim pristopom k vsakdanjemu življenju in drobnih situacijah ponovnega navezovanja stika z okolico. Oba pristopa domiselno povezujeta zvočna in glasbena podlaga. Izvirna je pripoved, ki jo podkrepi zelo dovršena slika – ki nagovarja brez besed. Zelo izdelani sta igra, montaža, ki nas prepričata, da sočustvujemo z žrtvijo. Konec izzveni v pretresljivo igro nasilja.PosnetekIskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!mag. Renata More, vodja tekmovanja