Avtor: admin

Nova tematska številka Slavistične revije (67/2) z naslovom Spol v jeziku

Na spletu je dostopna druga letošnja številka Slavistične revije, v
kateri pod tematskim naslovom Spol v jeziku objavljamo 29 razprav
(https://srl.si/ojs/srl/issue/view/2019-2):

  • Ada Vidovič Muha: Spol – jezikovni sistem in ideologija

I Slovnica – slovar

  • Andreja Žele: Spol v predikaciji
  • Tatjana Marvin: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini
  • Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu
  • Gregor Perko: Spol in besedni red v dvoimenskih prirednih zvezah
  • Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice
  • Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija
  • Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb
  • Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem in korpusom
  • Maria Wtorkowska: O żeńskich formach nazw zawodów, tytułów i stanowisk w języku polskim
  • Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega
  • Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini
  • Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju
  • Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja: od besedilnih virov k slovarju
  • Irena Orel: Ženske dvojinske glagolske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku
  • Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
  • Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini
  • Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah – slovenska in italijanska osebna občna imena za javne funkcije
  • Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
  • Petra Stankovska: Slovnični, biološki, generični spol ter sodobna raba v slovenščini in češčini
  • Gašper Ilc, Andrej Stopar: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice v angleščini in slovenščini
  • Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini

II Družbeni vidik

  • Rastko Močnik: Identitetna politika na univerzi
  • Boris Norman: Род в языке vs. гендер в сознании (когнитивные и социопсихологические аспекты)
  • Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika
  • Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom
  • Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih
  • Mira Krajnc Ivič: Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah
  • Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete
Objava v: Društvo

Razpis tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 8

Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2019/2020 organiziralo 8. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 8. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.

Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije.  Na spletnih straneh si lahko ogledate rezultate preteklih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.

1.   Cilji tekmovanja

Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo  sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.

2.   Ravni in tekmovalne kategorije

Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.

Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.

Tekmovalne kategorije:

1.   6. do 7. razred osnovne šole;

2.   8. do 9. razred osnovne šole;

3.   7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;

4.   1. in 2. letnik gimnazije;

5.   3. in 4. letnik gimnazije;

6.   strokovna šola;

7.   poklicna šola.

Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.

3. Tekmovalne skupine

Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.

4. Prijava na tekmovanje

Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 19. junija do 7. oktobra 2019 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu) je potrebno poslati v skenirani obliki.

5. Prijavnina

Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah. 

6. Izobraževanje za mentorje in somentorje

Potekalo bo v soboto, 12. oktobra 2019, v Ljubljani. V okviru predavanj in delavnic bodo mentorji in somentorji pridobili ustrezne informacije o poteku in vsebini tekmovanja, izbiri literarnega besedila, pripravi scenarija in pisne predstavitve ter kratkega filma. Svoje znanje s področja filmskega ustvarjanja bosta z vami delila Miha Hočevar in Darko Sinko, književnost pa bo s filmom prepletel Klemen Lah. Pridružili se nam bodo dolgoletni mentorji iz osnovnih in srednjih šol s primeri dobre prakse. Program bo objavljen v kratkem.

Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na seminarju, ki se upošteva pri napredovanju. Izobraževanje bo trajalo 8 ur.

Cena izobraževanj je 35 evrov za člane Slavističnega društva in 40 evrov za nečlane. Prijave sprejemamo do 30. septembra 2019 na obrazcu prijave za tekmovanje.

7. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki

Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 5. februarja 2020:

        izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);

        DVD s posnetim kratkim filmom;

        pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);

        literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);

        izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).

Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  5. februarja 2020.  

8. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov

Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati. 

Pisna predstavitev:

–          dolžina ok. 600 besed;

–          vsebina:

1.   povzetek literarne predloge;

2.   obrazložitev izbora literarne predloge;

3.   predstavitev prenosa literarne predloge na film;

4.   opis enega do treh glavnih likov.

 

Film:

–        nosilec: DVD;

–        dolžina filma: od 2 do 10 minut;

–        uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;

–        avtorji  filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.

Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.

Uporabljene vire je potrebno citirati.

Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.

Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.

Priporočena literatura in viri:

–        Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

–        Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.

–        Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.

–        Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/

–        Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.

        Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/. www.luksuz.si

 

9.   Ocenjevanje izdelkov

Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.

Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:

            –        kakovost;

            –        vloženi trud;

            –        metode dela;

            –        raziskovalni pristop.

 

Posebni kriteriji ocenjevanja so:

–        kakovost pisne predstavitve;

–        poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;

–        izvirnost pristopa in celovitost filma;

–        filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;

–        etika.

 

 10.   Potek tekmovanja

Šolsko tekmovanje

Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je  5. februarja 2020. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  5. februarja 2020.

Tekmovanje na šolah bo izvedeno med 6. in 11. februarjem 2020. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 12. februarja 2020 (neuradni) in  13. februarja 2020 (uradni).

Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Regijsko tekmovanje

Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 14. februarja 2020.

Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 2. do 6. marca 2020. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 13. marca 2020 (neuradni) in 17. marca 2020 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje  iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.

Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Državno tekmovanje

Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 19. marca 2020 (velja poštni žig).

Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 23. do 27. marca 2020. Rezultati bodo objavljeni 1. aprila 2020 (neuradni) in 6. aprila 2020 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.

 

11. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad

Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 17. aprila 2020.

Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.

Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.

mag. Renata More,
vodja tekmovanja     

dr. Matej Šekli,
predsednik Slavističnega društva                                                               

Ljubljana, 29. maj 2019

Pomembni datumi tekmovanja:

–       prijava mentorjev in somentorjev: od 19. junija do 7. oktobra 2019

–       izobraževanje mentorjev in somentorjev: 12. oktober 2019, prijava do 30. septembra 2019

 –      prijava na šolsko tekmovanje: 5. februar 2020

–       razglasitev uradnih rezultatov šolskega tekmovanja: 13. februar 2020

–       prijava na regijsko tekmovanje: do 14. februar 2020

–       razglasitev uradnih rezultatov regijskega tekmovanja: 17. marec 2020

–       prijava na državno tekmovanje: 19. marec 2020

–       razglasitev uradnih rezultatov državnega tekmovanja: 6. april 2020

–       podelitev priznanj in nagrad: 17. april 2020 v Kinodvoru.

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 7, 2019 (z nagrajenimi filmi)

Osnovna šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Mojca Kavčič, Katarina Leban Škoda, (predsednica)

6.–7. razred razred OŠ

1. mesto v kategoriji:

Osnovna šola Hruševec Šentjur: Človek (po literarni predlogi B. A. Novak: Človek)

Tekmovalci: Vid Horvat, Gašper Horvat, Klea Testaniere, Pia Černec in Eva Kukovič

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Tanja Mihevc

[youtube v=”FAmY4mdu2Vs”]

Mladi ustvarjalci filma Človek so istoimensko pesem Borisa A. Novaka spretno prenesli na filmsko polje. Dobro ohranjen izvirnik Novakovega rapa ob mladih igralcih zaživi in se pred gledalci zariše kot kolaž človeških zmag in zmot. S ponavljanjem posameznih verzov izhodiščnega besedila ter z učinkovito izbranimi scenskimi rekviziti ustvarjalci filma – videospota pokažejo dvojnost človeške narave: na eni strani veličina, napredek, na drugi pa slepa, gluha in nema »člopica«. S sporočilom se poigrajo sproščeno in z dinamičnim menjavanjem kadrov zavzamejo pri gledalcu popolno pozornost. Mladi filmarji so za svoj projekt izbrali glasbeno podlago, ki je raparju omogočila jasno, razločno in dinamično podajanje vsebine.

8.–9. razred razred OŠ

1. mesto v kategoriji:

Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Visoška kronika (po literarni predlogi I. Tavčar: Listi iz Visoške kronike)

Tekmovalci: Lev Mišo Kolar, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Maša Leskovar

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona Zorko

[youtube v=”3Qqnz308mPU”]

Film Visoška kronika, posnet po motivih zgodovinskega romana Ivana Tavčarja, je izvirnik ohranil ne le snovno, ampak tudi slogovno. Mladi ustvarjalci uspejo prikazati resničnost stiske mladega dekleta – nekoč čarovnica, danes ničvrednica, drolja, čarovnica. Linč današnjega časa je mobilni, spletni linč. Z glasnim, dolgim, uho parajočim piskom, ki podpre in gledalcu približa občutke nemoči, obupa in brezizhodnosti, so mladi filmski ustvarjalci dogajanje nagnili v smer rešitve. Da ne smemo verjeti, predvsem pa, da ne smemo molčati in ostati neme priče spletnemu nadlegovanju, je pomembno sporočilo, ki ga film Visoška kronika odločno pošilja med mlade.

Srednja šola

Ocenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)

Gimnazija 1. in 2. letnik

1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Gimnazija Celje – Center: Obrazi teme (po literarni predlogi S. Kosovel: Svetilka ob cesti)

Tekmovalci: Eva Šket, Laura Penšek Kozmelj in Nastja Zvonar

Mentorica in somentorica: Nataša Grobelnik in Maja Rak

[youtube v=”HTYAo5axCfg”]

Kaj bi bil človek, če ti je težko biti človek? Postani obcestna svetilka, ki tiha razseva svoj sij na človeka. Tako Kosovel, ki ceni človečnost, sočloveku želi stati ob strani, z njim želi deliti dobro in slabo, zanj želi biti svetilka.
Lepo izbrana lokacija snemanja nakaže socialno naravnanost literarne podlage. Dijaki so Kosovelovo občutljivost za bolečino sočloveka dobro začutili, še jasneje pa so začutili pesnikovo željo po razdajanju. In nemoč. Ne moremo namreč pomagati vsem. Prikazani problemi so tipični, vsakdanji in sodobni. Problemi, ki obremenjujejo mladega človeka so zanj najpomembnejši in največji: ena enka, nesamozavest, negotovost, odhod očeta, videz …

Gimnazija 3. in 4. letnik

1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Gimnazija Koper: Lisa iz megle (po literarni predlogi K. Kovič: Južni otok)

Tekmovalci: Nina Kalin, Nina Borg, Larisa Rojnić in Maša Šuligoj

Mentor: Alen Mesarić

[youtube v=”jfgye22aMS4″]

Mladenka sanja o prihodnosti. Zanjo prihodnost prihaja s čopičem, slikarsko paleto in sliko. Družba ne razume njenih sanj. Dekle slika, ustvarja, vztraja, poskuša vedno znova … Odziv družbe ni ohrabrujoč. Izbere novo pot, na kateri se ne znajde. Vse na novi poti je preveč togo, tuje in brezbarvno. Šele ko zaživi svoje sanje, se njen svet obarva. Prav navdihujoča je njena zagnanost ob ustvarjanju svetle živobarvne podobe, ki se tudi pri Koviču postavlja kot opozicija temnemu morskemu dnu, grenkim oljkam in mahu. Sporočil, da upanje je, da je vredno vedno znova osmišljati osmišljeno življenje kljub stalnemu nihanju in občutku, da se je južni otok le preveč zabrisal v megli. A južni otok je. Je res?

Strokovna šola

1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Dvojezična srednja šola Lendava: Telečja pečenka (po literarni predlogi J. Jurčiča: Telečja pečenka)

Tekmovalci: Peter Škrilec, Teo Horvat in Tim Jože Feher

Mentor in somentor: Štefan Kardoš in Borut Šantak

[youtube v=”pWPQUihgzlE”]

Jurčič predstavi gospoda Bitiča kot urejenega, strogega, precej odljudenega upokojenega častnika. Dijaki so v filmu ohranili vse bistveno pri upodabljanju gospoda Bitiča in njegove zgodbe. Bitič ostaja urejen, ima ustaljeno življenje z dnevno rutino, vsak dan večerja telečjo pečenko v gostilni pri Zeleniku … In je precej odljuden. Ne druži se z nikomer, ne govori z nikomer, ne potrebuje nikogar … Njegovo največje zadovoljstvo je telečja pečenka. Edino zadovoljstvo. Ko zaide v kuhinjo … Nič več ga ne more osrečiti. Ali pač?

Dijaki so Bitiča predstavili kot burlesko. Zanimiva je izbira načina, zanimiv je tudi prehod iz burlesknega v neburleskno, v trenutku, ko Bitič iz razgovora spozna, da ga deklica, s katero se želi iz nuje poročiti, zaničuje in se mu družba posmehuje. To je spoznanje, ki pelje v smrt.

 

Priznanje za posebni dosežek:

SŠOF: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo: Kons 5 (po literarni predlogi Kons 5)

Tekmovalci: Ana Dragić, Maja Krvina in Nika Erjavec

Mentorica in somentorica: Nika Oblak in Betka Pohlin

[youtube v=”Z7yAFau1uWk”]

Kosovelov Kons. 5 je večno aktualen, je nadčasen. To dokazuje tudi ta film. V njem učenci preko kolaža umetniško izdelanih fotografij, izredno dodelanih in dobro izbranih motivov (mediji, denar, sprava, strah, razčlovečenost …) razkrivajo svoj pogled na današnjo stvarnost. Take, kakršne si ne želimo, zato jo pogosto poskušamo olepšati in posladkati. Pa si zgolj mečemo pesek v oči. Govorica filma je brezkompromisna kot Kosovelova beseda, glasbena podlaga pa učinkovito pojača učinek fotografij, tako postane (sicer kratek film) sporočilno zelo močan.

 

Iskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!


mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Znanost mladini

Uradni rezultati regijskega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 7

Podatke smo prejeli od naslednjih pokrajinskih slavističnih društev:

SD Celje, SD Dolenjske in Bele krajine, SD Koper, SD Kranj, SD Maribor, SD Ljubljana, SD Jesenice, SD Posavje, SD Nova Gorica

Srebrna priznanja prejmejo vsi navedeni tekmovalni izdelki (po kategorijah); tisti, ki so podčrtani, se uvrstijo na državno tekmovanje

6. in 7. razred:

Dolgočasen pouk, Tara, Človek, Neuslišana ljubezen, Robinson Crusoe, Deček, ki se je spremenil v mobi, Beseda ni konj, ABRA KADABRA FILM DABRA,  Pišem ti pismo,

Izgubljene ovce, Ni vse slabo, čeprav se sveti

8. in 9. razred:

Ovinkasta pot, Nisem reva, Sem to, kar sem, Visoška kronika, Ali kdaj pomisliš na cvetje?, Županova Micka, Pehar ljubezni, Ujeta, Dio, Izidor!, Brownie, Niso me sprejeli, Vesela smrt, Ljubezen pa taka, Črna, Mislim, da bi morale pobegniti od doma, Internet in Pomfrit,

1. in 2. gimnazije:

Čakajoč na life, Obrazi teme, Čas modrecev, Trenutek večnosti, Sonder, Sebek

3. in 4. letnik:

Goščava, Razkol, Dogodek v mestu Gogi, Špegli, Agog, Kostanj posebne sorte, Falsus, Lisa iz megle, Tišina nemira, Črni madež

Strokovna šola:

Primož,  Kons 5, Nebo, nebo, Zanka, N.N. in črna peha čez oči

Iskrene čestitke tekmovalcem in mentorjem, iskrena hvala pokrajinskim društvom in komisijam za izvedbo regijskega tekmovanja!

mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Znanost mladini

7. Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov: Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju / vabilo in prijavnica

Vabimo vas, da se udeležite 7. Mednarodnega znanstvenega srečanja mladih humanistov z naslovom Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Konferenca bo potekala 14. in 15. novembra 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Več podrobnosti najdete na vabilu in prijavnici.

View Fullscreen
Objava v: Društvo, Študentska sekcija

Slovenski slavistični kongres 2018

Slovenski slavistični kongres Slovenistika in slavistika v zamejstvu: Videm 2018

Videm/Udine/Udin, 27.–29. september 2018

 

Predstavitev kongresa

Po nekaj letih nas spet čaka daljše stanovsko druženje, tudi zato, ker smo uspeli združiti organizatorske moči z našimi zamejskimi kolegi z univerze v Vidmu. Letošnji tridnevni kongres v Vidmu bo predstavil in tudi analiziral zamejske razmere pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature, začenši z načini in oblikami ohranjanja slovenskega ustnega izročila med ljudmi, do uporabe slovenskega jezika in narečij v medijih in vse do poučevanja slovenskega jezika na italijanskih univerzah. Dovolj jasno se bo lahko orisal tudi trenutni položaj slovenistik med slavistikami v različnih delih Italije. Ob zamejski literaturi bosta v osredju še dve jubilejni temi, ki sta povezani z zahodnim slovenskim zamejstvom: prva svetovna vojna in Ivan Cankar. Tridnevni dogodek bo sklenila celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo).
Ni vsako leto priložnost, da se organizacijsko čezmejno povežemo tokrat nam je zahvaljujoč pripravljenosti videmskih kolegov uspelo in zato vsi skupaj upamo, da se nam boste pridružili v čim večjem številu. Vabljeni!
Andreja Žele (predsednica ZD SdS)

 

ODMEVI V MEDIJIH
Posebna priznanja Slavističnega društva Slovenije (predloga Občnemu zboru za novi častni članici, priznanja za posebne dosežke)
Kongresni program

Lokacija uvodnega dela kongresa:Palača Antonini Cernazai / Palazzo Antonini Cernazai / Palaç Antonini Cernazai

Ulica Tarcisia Petracca 8 / Via Tarcisio Petracco, 8 / Vie Tarcisi Petrac, 8

Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani

pritličje

Četrtek, 27. septembra 2018

09.00–09.30 Registracija
09.30–10.00 Pozdravni nagovori

 

Andreja Žele, predsednica Slavističnega društva Slovenije
Marija Pirjevec Paternu, predsednica Slavističnega društva Trst–Gorica–Videm

Antonella Riem, predstojnica Oddelka za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede Univerze v Vidmu

Giorgio Ziffer, predsednik Italijanskega društva slavistov (Associazione Italiana degli Slavisti)

William Cisilino, direktor Deželne agencije za furlanski jezik (ARLeF, Agjenzie regjonalâ pe lenghe furlane)

Uvodna predavanja

 

10.00–10.20 Giorgio Cadorini

Il furlan: storie, societât e la part dai Slovens / Furlanščina: zgodovina, družba in vloga Slovencev

10.20–10.40 Roberto Dapit

Stanje slovenskega ustnega izročila v Videmski pokrajini

10.40–11.00 Marija Bidovec

Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah

11.00–11.30 Diskusija
11.30–12.00 Odmor
spominski prispevek

 

12.00–12.15 Han Steenwijk, Univerza v Padovi

Alcune particolarità del resiano ufficiale / Nekatere posebnosti uradne rezijanščine

12.15–12.30 Malinka Pila, Univerza v Konstanci

L’imperfetto resiano: evoluzione delle sue forme e funzioni / Rezijanski imperfekt: spremembe njegovih oblik in funkcij

12.30–12.45 Natka Badurina

In memoriam Fedora Ferluga Petronio (1946–2018)

12.45–13.00 Diskusija
13.00–15.00 Prosto za kosilo
 

 

Predavanja v sekcijah Predavanja v sekcijah
Slovenski jezik v Videmski pokrajini

(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

 

Slovensko ustno izročilo v Videmski pokrajini

(Učilnica –Aula 11 (1. nadstropje))

Vodi Nataša Gliha Komac Roberto Dapit
15.00–15.15 Nataša Gliha Komac

Slovenski jezik v Kanalski dolini

Marija Stanonik

Vartac, publikacija beneškega študijskega centra “Nediža”: slovenska narečna besedila otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline

15.15–15.30 Matej Šekli

Slovenski jezik v Reziji

Monika Kropej Telban

Matičetovi zapisi terskih pripovedi. Prispevek k ohranjanju terske nesnovne dediščine

15.30–15.45 Janoš Ježovnik

Slovenski jezik v Terskih dolinah

Barbara Ivančič Kutin

Zagovori v terenskih zapisih iz Benečije

15.45–16.00 Danila Zuljan Kumar

Slovenski jezik v Nadiških dolinah

Milena Mileva Blažić, Alenka Žbogar

Pravljice in ljudsko literarno izročilo od vrtca do konca osnovne šole

16.00–16.30 Diskusija Diskusija
16.30–17.00 Druženje ob pijači in prigrizku (hodnik pred Gusmanijevo dvorano)
17.00–18.45 Literarni večer (Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

Pogovor z Majo Haderlap o romanu Engel des Vergessens/Angel pozabe, vodi Vanesa Matajc

Petek, 28. septembra 2018

09.00–09.30 Registracija
Predavanja v sekcijah Predavanja v sekcijah Okrogli mizi
Angel pozabe Maje Haderlap in Francoski testament Andreïa Makina

(Učilnica – Aula 2)

Slovanski jeziki in književnosti na Univerzi Vidmu

(Učilnica – Aula 3)

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v šolah

(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

 

Vodi Boža Krakar Vogel Giorgio Ziffer Jožica Jožef Beg

Zakaj razpravljati o tekmovanju za Cankarjevo priznanje na slavističnem zborovanju?

09.30–09.45 Boža Krakar Vogel

Nova stara vprašanja o maturitetnem eseju

Giorgio Ziffer

Per l’origine di sloveno “velika noč” (‘Pasqua’)

Igor Saksida

Cankarjevo tekmovanje in sodobne oblike preverjanja bralne zmožnosti

09.45–10.00 Alojzija Zupan Sosič

Družinski testament v Angelu pozabe

Emiliano Ranocchi

Il mito asburgico nella letteratura polacca e ucraina moderna

Tina Gačnik

Tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje v osnovni šoli – sladko ali kislo jabolko?

10.00–10.15 Nadja Dobnik

Makinov Francoski testament v kolesju pozabe in zgodovine

Anna Maria Perissutti

Josef Váchal: Un pittore al fronte

Saška Horvat

Razmišljanja o tekmovanju za Cankarjevo tekmovanje na Gimnaziji Novo mesto (prelesti in bolesti)

10.15–10.30 Vanesa Matajc

Čas in spomin, glas in zgodovina

Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

 

vodi Alenka Žbogar

sodelujejo Milena Mileva Blažić, Monika Kropej Telban, Barbara Ivančič Kutin, Saša Babič

10.30–11.00 Diskusija
11.00–11.30 Odmor
11.30–12.30 Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

 

12.30–13.00 Odmor
13.00–15.00 Daniele Della Vedova
Predavanja v sekcijah Predavanja v sekcijah
15.00–16.30 Jubilejni Cankar

(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

 

Prva svetovna vojna v slovanskih književnostih

(Učilnica – Aula 2)

Vodi Miran Košuta Namita Subiotto
Miran Košuta

Ivan Cankar v očeh in peresu Fulvia Tomizze

Marija Pirjevec Paternu

Italijansko branje Ivana Cankarja

Jožica Čeh Steger

Ekološki prostori v Cankarjevi kratki prozi

Đurđa Strsoglavec

Južnoslovanski bog Mars

Namita Subiotto

Odmev prve svetovne vojne v romanu Pirnica Petreta M. Andreevskega

Jana Šnytová, Špela Sevšek Šramel

Refleksije velike vojne v prozi: češki in slovaški primer

Lidija Rezoničnik

Prva svetovna vojna v poljski književnosti: odmev vojne v kratki prozi Zofie Nałkowske

Blaž Podlesnik

Prva svetovna vojna v pogledih ruske književnosti

16.30–17.00 Odmor
Okrogla miza Okrogla miza
17.00–18.30 Slovenski jezik v šolah v Furlaniji – Julijski krajini

(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)

 

Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah

(Učilnica – Aula 2)

Vodi Suzana Pertot Marija Bidovec
Sodelujejo Norina Bogatec (Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI, Trst)

Kdo v Italiji obiskuje vrtce in šole v slovenskem jeziku

Ester Derganc (Bazovica pri Trstu)

Zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika

Biserka Cesar (Bazovica pri Trstu)

Učim se govoriti, pisati in brati po slovensko: pouk slovenskega jezika v osnovni šoli

Vesna Jagodic (Špeter)

Poučevanje slovenščine na Državni večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru

Antonio Banchig (Čedad)

Slovenščine ni, lahko pa bi bila

Tadej Pahor

Stanje slovenskega jezika na slovenskih zamejskih šolah

Lara Pižent (Univerza v Vidmu)

Med Baltikom in Furlanijo: primerjava dveh didaktičnih pristopov pri posredovanju slovenskega jezika in kulture

Rada Lečič (Univerza v Trstu, Filozofska fakulteta)

Pisanje učbenikov slovenščine za Italijane

Karin Marc Bratina (Univerza v Trstu, Visoka šola za prevajalce in tolmače)

Slovenščina na študiju prevajanja in tolmačenja v Trstu

Polona Liberšar (Univerza v Padovi)

Študij slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi

Sanja Pirc (Univerza “La Sapienza” v Rimu)

Percepcija slovenskega jezika in kulture na največji italijanski univerzi “La Sapienza” v Rimu

Karin Radovič

Marija Franca in njene Šavrinske zgodbe

Sara Tracogna

Esperimenti di mediazione linguistica e culturale: cosa può dire Kakorkoli al di fuori del contesto lubianese?

Sara Basaldella

L’esperienza di traduzione di una parte di uno dei piů grandi inni alla figura materna, il romanzo Na klancu di Ivan Cankar

Luigi Pulvirenti

Tri mesta, dva jezika, eno srce: življenjska in poklicna pot Rimljana, udomačenega na Slovenskem

19.30–22.00 Večerja s slavnostno podelitvijo priznanj, Astoria Hotel Italia, Piazza XX Settembre 24, Videm, www.hotelastoria.udine.it

_____________________________________

Sobota, 29. septembra 2018

Celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo), vodi Matej Šekli (en avtobus za 50 udeležencev, PRIJAVA NA EKSKURZIJO NI VEČ MOGOČA).

08.00: odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novi Gorici

09.00: odhod avtobusa s Trga prvega maja (Piazza 1 Maggio) (zbor na zahodni strani pod gradom ob koncu Maninove ulice (via Manin)) v Vidmu (Udine)

10.00–12.00: predstavite rezijanske jezikovne in kulturne stvarnosti v Rozajanski kultürski hïši na Rávanci (Prato di Resia) v Reziji, vodi Luigia Negro, sodeluje tudi rezijanska folklorna skupina Ti rozajanski plesawci


12.00–14.00: kosilo v restavraciji (Osteria Alla Speranza) v Bili (San Giorgio) z rezijanskimi jedmi, na jedilniku ćalčüne ter jid nu sër ponöw

14.30–16.00: ogled Muzea tih rozajanskih judí (Muzej rezijanskih ljudi) v Plocavi hïši in Muzea brüsarja (Muzej brusačev) na Solbici (Stolvizza), vodi Luigia Negro

17.30: prihod avtobusa na Trg prvega maja (Piazza 1 Maggio) v Videm (Udine)

18.30: prihod avtobusa na avtobusno postajo v Novi Gorici

Istočasno s kongresnim dogajanjem bo potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.


PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 3. 6. IN NAZADNJE SPREMENJEN 23. 9. 2018.
Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Organizatorji:
Slavistično društvo SlovenijeSlavistično društvo Trst–Gorica–VidemUniverza v Vidmu, Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vedeUniversità degli Studi di Udine, Dipartimento di Lingue e letterature, comunicazione, formazione e societàUniversitât dal Friûl, Dipartiment di Lenghis e leteraduris, comunicazion, formazion e societât
Objava v: Slovenski slavistični kongres

Peticija za sistemsko ureditev dela učiteljev slovenščine

Podpis izjave na zunanji povezavi:
https://www.pravapeticija.com/za_sistemsko_ureditev_dela_uciteljev_slovenscine

Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.

Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).

Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …

Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.

Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.

Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.

O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.

Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.

V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine, Sekcija za didaktiko