Kategorija: Društvo

Slovenski slavistični kongres 2020 – navodila za prijavo

Spoštovani!

Prizorišče kongresa

Slovenski slavistični kongres 2020 z naslovno temo Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru, ki naj bi se odvijal v Gradcu/Graz in Mariboru, bo zaradi nove koronavirusne bolezni potekal na svetovnem spletu preko aplikacije Zoom, in sicer 1. in 2. ter 8. in 9. oktobra od 15.00 do 19.00.

Če bo epidemiološka slika v Sloveniji in Avstriji v začetku oktobra to dopuščala, bosta na programu 3. oktobra 2020 celodnevna strokovna ekskurzija v Radgonski kot (Potrna/Laafeld, Radgona/Bad Radkersburg, Žetinci/Sicheldorf) (Avstrija) in 10. oktobra 2020 vodeni kulturnozgodovinski ogled Gradca (Avstrija).

Program Slovenskega slavističnega kongresa 2020

Elektronska prijava na kongres

Na kongres se je mogoče prijaviti na spodnji povezavi, in sicer najpozneje do 25. septembra 2020:

Prijavnica na Slovenski slavistični kongres 2020

Prijavljeni na kongres boste povezavo na Zoom prejeli dan pred začetkom kongresa, tj. 30. septembra 2020. Aplikacija Zoom bo vsakič odprta pol ure pred začetkom kongresnega dogajanja, tj. od 14.30 dalje. Da se izognemo tehničnim zapletom, vas prosimo, da se v aplikacijo prijavite vsaj deset minut pred začetkom kongresnega dogajanja.

Vrste kotizacij

Zaradi spletne izvedbe kongresnega programa je kotizacija letos enotna, in sicer za vse štiri dneve kongresnega dogajanja (predavanja, okrogle mize, virtualni razstavi) znaša 40 evrov za člane in 60 evrov za nečlane. Kotizacija vključuje tudi kongresni zbornik s poštnimi stroški pošiljanja.

Celodnevna strokovna ekskurzija v Radgonski kot (Potrna/Laafeld, Radgona/Bad Radkersburg, Žetinci/Sicheldorf) (Avstrija) v soboto, 3. oktobra 2020, stane 25 evrov za člane in 30 evrov za nečlane. Prijave nanjo sprejemamo do zapolnitve prostih mest (število prisotnih je omejeno na največ 30 oseb). Udeleženci/udeleženke strokovne ekskurzije se v Potrno pripeljejo z lastnim prevozom.

Vodeni kulturnozgodovinski ogled Gradca v soboto, 10. oktobra 2020, je brezplačen. Prijave nanj sprejemamo do zapolnitve prostih mest (število prisotnih je omejeno na največ 30 oseb). Udeleženci/udeleženke se v Gradec pripeljejo z lastnim prevozom. Zbirno mesto je ob 10.00 pri »Vodnjaku štirih štajerskih rek« (uradno Spomenik nadvojvodi Janezu / Erzherzog-Johann-Brunen-Denkmal) na Glavnem trgu (Hauptplatz) v Gradcu. Ogled predvidoma traja dve uri.

Kdo je oproščen kotizacije?

Kotizacije so oproščeni gostje, tj. predsedniki pokrajinskih slavističnih društev in častni člani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ter nastopajoči z referatom in vabljeni udeleženci okroglih miz ter študentje. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo elektronsko prijavnico in nam s tem olajšajo organizacijo prireditve; v ustrezni rubriki naj izberejo možnost »Na kongresu sem gost (brez plačila kotizacije)« oziroma »Na kongresu nastopam z referatom oz. na okrogli mizi (brez plačila kotizacije)« oziroma »Sem študent/študentka (brez plačila kotizacije)«.

Navodila za izpolnjevanje elektronske prijavnice

V elektronsko prijavnico vnesemo zahtevane podatke, jih preverimo in nato kliknimo gumb »Oddaj prijavnico« na dnu obrazca. Rubrike, označene z rdečo zvezdico, so obvezne (če jih ne boste izpolnili, prijava ne bo oddana)! Po uspešno oddani prijavi boste na zaslonu zagledali potrditveno sporočilo.

Na podlagi pravilno izpolnjene in uspešno oddane elektronske prijavnice bomo na podani naslov plačnika prejeli račun za plačilo kotizacije. Kotizacijo moramo poravnati najkasneje do 1. oktobra 2020. Plačilo kotizacije nakažemo na transakcijski račun (TRR) Zveze društev Slavistično društvo Slovenije pri Novi Ljubljanski banki. Podatki so naslednji:

Nova Ljubljanska banka d. d.
Trg republike 2
SI–1000 Ljubljana
Slovenija

TRR: 0208 3001 8125 980
IBAN: SI56 0208 3001 8125 980
SWIFT-BIC: LJBASI2X (za plačila iz zamejstva in tujine)

Kontakt

Za ostale informacije smo vam na voljo:
– za podatke o računih in plačilu kotizacij: ga. Marjeta Triler, Alma, d. o. o., Kidričeva 66b, SI–4220 Škofja Loka, Slovenija; telefon: (00386) (0)4 51 53 760, (00386) (0)41 741 544, faks (00386) (0)4 51 53 761, e-pošta: info@almadoo.compolona@almadoo.com.
– za vprašanja v zvezi s kongresnim programom se obrnite na predsedstvo ZDSDS na kongresni naslov slavisticni.kongres@zdsds.si.

Veselimo se srečanja z vami!

V imenu organizatorjev Matej Šekli, predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

Objava v: Društvo, Slovenski slavistični kongres

Razpis tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 9

Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2020/2021 organiziralo 9. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 9. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.

Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije.  Na spletnih straneh si lahko ogledate rezultate preteklih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.

  1. Cilji tekmovanja

Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo  sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.

  1. Ravni in tekmovalne kategorije

Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.

Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.

Tekmovalne kategorije:

  1. 6. do 7. razred osnovne šole;
  2. 8. do 9. razred osnovne šole;
  3. 7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;
  4. 1. in 2. letnik gimnazije;
  5. 3. in 4. letnik gimnazije;
  6. strokovna šola;
  7. poklicna šola.

Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.

  1. Tekmovalne skupine

Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.

  1. Prijava na tekmovanje

Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 24. avgusta do 9. oktobra 2020 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu) je potrebno poslati v skenirani obliki.

  1. Prijavnina

Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah.

  1. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki

Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 29. januarja 2021:

–        izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);

–        DVD s posnetim kratkim filmom;

–        pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);

–        literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);

–        izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).

Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  29. januarja 2021.

  1. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov

Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati.

Pisna predstavitev:

–  dolžina ok. 600 besed;

–  vsebina:

  1. povzetek literarne predloge;
  2. obrazložitev izbora literarne predloge;
  3. predstavitev prenosa literarne predloge na film;
  4. opis enega do treh glavnih likov.

 

Film:

– nosilec: DVD;

– dolžina filma: od 2 do 10 minut;

– uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;

– avtorji  filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.

Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.

Uporabljene vire je potrebno citirati.

Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.

Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.

Priporočena literatura in viri:

–        Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

–        Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.

–        Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.

–        Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/

–        Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.

–        Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/www.luksuz.si

 

  1. Ocenjevanje izdelkov

Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.

Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:

–  kakovost;

–   vloženi trud;

–   metode dela;

–   raziskovalni pristop.

 

Posebni kriteriji ocenjevanja so:

–        kakovost pisne predstavitve;

–        poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;

–        izvirnost pristopa in celovitost filma;

–        filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;

–        etika.

 

  1. Potek tekmovanja

Šolsko tekmovanje

Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je  29. januarja 2021. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  29. januarja 2021.

Tekmovanje na šolah bo izvedeno med 1. in 5. februarjem 2021. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 9. februarja 2021 (neuradni) in  10. februarja 2021 (uradni).

Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Regijsko tekmovanje

Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 12. februarja 2021.

Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 1. do 5. marca 2021. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 12. marca 2021 (neuradni) in 15. marca 2021 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje  iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.

Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Državno tekmovanje

Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 19. marca 2021 (velja poštni žig).

Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 22. do 26. marca 2021. Rezultati bodo objavljeni 29. marca 2021 (neuradni) in 6. aprila 2021 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.

 

  1. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad

Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 16. aprila 2021.

Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.

Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.

mag. Renata More,
vodja tekmovanja

doc.dr. Matej Šekli,
predsednik Slavističnega društva

Ljubljana, 24. avgust 2020

Pomembni datumi tekmovanja:

–       prijava mentorjev in somentorjev: od 24. avgusta do 9. oktobra 2020

–      prijava na šolsko tekmovanje: 29. januar 2021

–       razglasitev uradnih rezultatov šolskega tekmovanja: 10. februar 2021

–       prijava na regijsko tekmovanje: do 12. februar 2021

–       razglasitev uradnih rezultatov regijskega tekmovanja: 15. marec 2021

–       prijava na državno tekmovanje: 19. marec 2021

–       razglasitev uradnih rezultatov državnega tekmovanja: 6. april 2021

–       podelitev priznanj in nagrad: 16. april 2021 v Kinodvoru.

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Nova številka Slavistične revije (68/2)

Spoštovani,
obveščamo vas, da je izšla 2. letošnja številka Slavistične revije.
Lepo vabljeni k branju.

Razprave

  • Tomaž Toporišič: Dramska pisava po postdramskem: Anja Hilling, Milena Marković in Simona Semenič
  • Mateja Pezdirc Bartol: Prostori Cankarjeve dramatike
  • Alojzija Zupan Sosič: Cankarjev roman Gospa Judit in Nietzschejeva miselnost
  • Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor: Korespondenca 1955–1988
  • Aleš Čeh, Miran Štuhec: Vpliv literature na pripovedne prvine videoiger
  • Eugen Kinkela: Eksilanti, prišleki in kozmopoliti: Polić Kamov, Kovačič, Tomizza in Albahari skozi meje, jezike in kulture
  • Lilijana Burcar: Pozabljene literarne pravljice francoskih salonskih pisateljic
  • Matej Meterc, Jozef Pallay: Nekonvencionalne replike v slovenščini z anketno raziskavo med slovenskimi govorci
  • Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
  • Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga v vzhodnoštajerski pokrajinski različici slovenskega knjižnega jezika
  • Adriana Mezeg: Definicija polstavka in njegova raba v sodobni prevodni slovenščini (na gradivu prevodov iz francoščine)
  • Natalija Ulčnik: Antonimna razmerja v frazeologiji
  • Dana Baláková, Viera Kováčová, Valerij M. Mokienko: Biblijska frazeologija z vidika jezikovnih uporabnikov ruščine (iz izsledkov sociolingvistične raziskave)
Objava v: Društvo

Vabilo na Slovenski slavistični kongres 2020 v Gradcu in Mariboru

Spoštovani,

vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, bo letos potekal od 1. do 3. oktobra 2020 v Gradcu in Mariboru s celodnevno strokovno ekskurzijo v Radgonski kot (Potrna/Laafeld in Radgona/Bad Radkersburg).

Naslovna tema letošnjega kongresa je Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru.

Med načrtovanimi plenarnimi predavanji tudi:

– Slovenski jezik in srednjeevropska jezikovna zveza,
– Slovenska književnost in srednjeevropska literarna regija.

Delovni naslovi načrtovanih sekcij predavanj:

– Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem,
– Slovenska književnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem,
– Besedotvorje slovenskega jezika v vsakdanu, izobraževanju in raziskovanju,
– O besedoslovju slovenskega jezika: slovarji v šoli,
– Medkulturnost pri poučevanju književnosti v osnovni šoli,
– Književni tematski sklop na maturi iz slovenščine 2021: Figa Gorana Vojnovića in Konje krast Pera Pettersona,
– Slovanski sodobni roman v srednjeevropskem kontekstu.

Delovna naslova načrtovanih okroglih miz:

– Poučevanje slovenskega jezika v Avstriji na izbraževalni vertikali,
– Jezikovni pouk pri pouku slovenščine po šolski vertikali.

V okviru spremljevalnega programa je v Gradcu predviden vodeni ogled mesta.

V soboto, 3. 10. 2020, bo celodnevna strokovna ekskurzija v Radgonski kot (Potrna/Laafeld in Radgona/Bad Radkersburg) (okrogla miza Slovenska jezikovna in kulturna stvarnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v Pavlovi hiši v Potrni, kosilo s kulturnim programom v domači gostilni v Potrni, vodeni kulturnozgodovinski ogled mesta Radgona).

Na kongres se bo možno prijaviti na domači strani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije od 15. 8. 2020 do 15. 9. 2020.

Vabljeni!

Predsedstvo Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

Objava v: Društvo, Slovenski slavistični kongres

Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 8, 2020 (z nagrajenimi filmi)

Osnovna šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Mojca Kavčič, Katarina Leban Škoda (predsednica)

6.–7. razred OŠ

1. mesto v kategoriji:

Osnovna šola Hruševec Šentjur: Carjeva nova oblačila (po literarni predlogi: H.C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila)

Tekmovalci: Vid Horvat, Gašper Horvat, Klea Testaniere, Matej Zalar in Eva Kukovič

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Tanja Mihevc

Avtorji so pravljico izvirno prenesli v sedanji čas in razmere ter temu prilagodili tudi naslov. Fant se želi prilagoditi sošolcem, pa mu nikakor ne uspeva. Pač ni rojen car, se pa kot vsak najstnik precej ukvarja s samopodobo. Ustvarjalci filma so že izkušeni na filmskem področju in kot igralci prepričljivi. Fanta pred ogledalom svojo nalogo opravita zelo dobro, tudi dekleta pri ličenju in z nohti. Sošolci vrhunsko zavijajo z očmi ob poskusih vklapljanja v sceno. V zgodbo so vnesli filmsko zanimive elemente, recimo pobeg skozi okno in doživet tek v trgovino. V filmu ne govorijo, vse prikažejo s filmsko pripovedjo, temu primerna pa je tudi glasba. Poznajo in uporabljajo različne kadre, recimo bližnji prikaz oblačil, zmetanih iz omare. V filmu zapišejo, da dolžina je pomembna: drži, čeprav so ujeli zgornjo mejo minut, pri ogledu uživamo prav vsako minuto. Najpomembnejše sporočilo pa je namenjeno vsem ljudem, ne samo najstnikom: Bodi to, kar si!

Nekateri prizori v filmu bi bili v montaži lahko skrajšani, kar pa ne zmanjšuje simpatičnosti in pozitivnega sporočila filma. Gledalcu se ustvarjalci približajo z uporabo primerne glasbe in izborom ‘hudih’ najstniških fac.

Nemi film z dobro mimiko igralcev ter jasno sporočilnostjo je komična kritika potrošništva in parodija obsedenosti z zapovedano lepoto ne glede na nepraktičnost modnih dodatkov v vsakdanjem življenju. Filmično jasno je predstavljeno tudi obremenjevanje odraščajočih ljudi z lastno podobo in njihovo ujetost v svobodo izbire med množico možnostmi, ki jih ponuja današnji čas.

Film Carjeva nova oblačila ne ponudi vase zaverovanega cesarja, ki se s svojim vedenjem in imetjem dviga nad ostale, ampak  prikaže mladostnika v eni najtežjih nalog odraščanja: pripadati in biti del skupine. Vstopnico v svet vrstnikov si nekdo kupuje s pričesko, drug z oblačili, dekleta z dolžino nohtov, fantje s sončnimi očali. Pa si res »out«, ker ne slediš modnim trendom? Film odlično prikaže, kako pomembna je zvestoba sebi in svojemu slogu. To doseže brez besed in z ustrezno izbrano glasbeno spremljavo, ki stopnjuje napetost in ustvarja komičnost.

Mladi filmski ustvarjalci, ki so pri svojem delu izhajali iz Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, so odlično uporabili naslov izvirnika in ga prenesli na svoj film.

8.–9. razred OŠ

1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Romeo in Julija (po literarni predlogi: William Shakespeare: Romeo in Julija)

Tekmovalci: Nina Godler, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Maša Leskovar

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona Zorko

Ustvarjalci filma so že stari mački v filmskem ustvarjanju. Zgodbo so izvirno prestavili iz družinskega okolja v šolski prostor in jo začeli z mlajšimi učenci. Igralci so prepričljivi, vživijo se v like in z igro ne pretiravajo. Simpatično in duhovito je prikazano spogledovanje, ki se nadgradi z dvorjenjem s plonk listkom. Kot rešitev za njuno ljubezen fant ponudi prešolanje, kasneje pa se mu zgodi izključitev iz šole. Filmsko so odlično izpeljani pretep/ples, opazovalke in obe smrti glavnih junakov. Prehodi med kadri so dobro zmontirani, tako da zgodba lepo teče.

Zabaven komentar nam podaja zgodbo, ki jo pred kamero odigra izredno simpatičen mlad igralski par. Namenoma igrata ‘psevdopatetično’ in zaneseno podajata duhovite dialoge. Zgodba je primerno prenesena v današnji čas, montaža je dinamična, prizori si sledijo hitro in v desetih minutah prenesejo osnovni zaplet predloge, seveda v žanru komedije.

Avtorji filma so se z lahkotnim pristopom, ki se upre vsakemu realizmu, na radoživ način lotili najslavnejše ljubezenske tragedije in jo prestavili v svoj svet in jezik. Tako sta namesto sovražnih družin nesrečna zaljubljenca iz sovražnih a in be razredov, namesto poroke si spremenita status na instagramu iz samsekega v zvezni, Julija zafejka, da je mrtva, ker je totalna drama queen, Romeo pa se odloči, da si vzame življenje, ker je totalen emo. Duhoviti so tako igra kot dialogi, pa tudi režijski pristop, ko namesto dvoboja z meči vidimo plesni dvoboj, medtem ko je pretep med Romeom in Parisom izveden stilizirano in komično podkrepljen z močnimi zvočnimi efekti.

Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Film Romeo in Julija, nastal po istoimenski literarni predlogi W. Shakespeareja, v svojem začetku in koncu ohranja izvirnik, medtem ko osnovni problem tragedije prenese v šolski prostor. Ne spor med družinama, ampak spor med 1. A in 1. B privede do tragičnega konca mladih zaljubljenih duš – ker je ona taka drama queen in on tak emo, se zgodba tragično konča. Gledalca, ki je priča domiselnim dialogom, plesnemu obračunu, balkonskemu prizoru ter osvajalskim poskusom mladega Romea, skozi zgodbo popelje glas pripovedovalke.

Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Srednja šola

Ocenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)

Gimnazija 1. in 2. letnik

1.   mesto v kategoriji:

Gimnazija in srednja šola Kočevje: Dramilo (po literarni predlogi: Valentin Vodnik: Dramilo)

Tekmovalci: Žiga Lindič Murn, Jure Fotivec, Din Dervišević, Tjaša Grabrijan

Mentorica: Vanja Novak

Zabavna zgodbica treh najstniških ‘luzerjev’ se naslanja na znameniti film ‘Back To The Future’.Že sam delovni naslov projekta je uspešno humoren: ‘Back to the Vodnik’. Trije odlični najstniški komiki v glavnih vlogah nas popeljejo na komično potovanje v preteklost, v čas Valentina Vodnika. Preprosti efekti in spretna montaža nas pozabavajo in obenem mimogrede osvetljio nakatera ‘zgodovinska dejstva’.

V filmu nas najprej pritegne simpatična, a malce nespretna igra. Z zanimanjem sledimo poskusom dijakov na duhovit način prikazati Vodnikov čas, delo in pomen. Pri tem uporabijo prehajanje iz barvnega  v črno-beli  svet, tehnološke dosežke, ki pomagajo premagovati čas. V film so vnesli premislek o  aktualnosti tedanjega in sedanjega časa. Filmsko jezikovno podobo tvori mešanica recitiranja v knjižni govorici, narečno obarvan govor in sleng, ki pomaga umeščati v prostor in čas. Nekatere rešitve so ustvarjalne, druge duhovite. Vodnik bi verjetno pogrešal poziv k delavnosti, zagotovo pa ustvarjalcem ne manjka ustvarjalnih idej, kot sodobno obliko delavnosti. Lahkotno, nepretenciozno narejen film po zgledu filmov Back to the Future nas popelje v čas Valentina Vodnika, v katerem pa se avtorji ne obremenjujejo s scenografijo, ki se od današnje razlikuje le po tem, da je črno-bela. Film gradi svoj šarm na nonšalantni sproščenosti igralcev in nadrealnosti zgodbe ter od gledalca pričakuje, da mu ne zameri produkcijske neambicioznosti.

Gimnazija 3. in 4. letnik

1.   mesto v kategoriji:

ŠC Nova Gorica, Gimnazija in zdravstvena šola: Tantantadruj (po literarni predlogi: Ciril Kosmač: Tantadruj)

Tekmovalci: Tjaž Valentinčič, Alen Leban, Martin Mozetič, Žiga Fon, Patrik Federici

Mentorica: Adrijana Špacapan

Vsak  išče srečo. Vsak po svoje. Ustvarjalci zanimivo in inovativno prepletajo žive besede in animacije z  življenjskimi vprašanji, ki jih v besedilu odpira Ciril Kosmač. Dijaki so ohranili vse glavne elemente literarne predloge, tudi okvirno pripoved z branjem premišljevanja o sreči in življenju. Zaključek pa je slavospev življenju: Življenje ni čakanje na smrt, čeprav je ta neizbežna. Življenje je darilo.  Sledimo igri: igri žive slike in animirane podobe, igri senc in svetlobe, igri risanja motivov … Tantadruj kot kocka, prijatelji –norčki kot kocke, drugi liki  ostali literarni junaki, pravokotniki za župnike … Način, kako bi umrl: skočiti s stolpa – to ne pomeni umreti, to je samomor, kača – tako ne bi umrl, tako bi se zastrupil, sneg – ne bi umrl, zmrznil bi … Iskanje pravega načina smrti in končni rezultat spoznamo skozi igro figur. Čeprav je vse igra, je ta igra imenitno domišljena, zelo povedna, sporočilna.

Zgodbo uvede in zaključi bralec – pripovedovalec, ki z odlomki literarne predloge poda bistvo zgodbe in sporočila. Prigode Tantadruja pa so podane s pomočjo zahtevne in zamudne ‘stop-motion’ animacije. Liki so, metaforično, kocke, ki blodijo skozi življenje. Pohvaliti gre osvetlitev, lično scenografijo in izbor primerne glasbe.

Zelo zanimiva animacija s pomočjo oranžne kocke iz plastelina ponazori dele literarne predloge, ki jo gledalcem pred tem prebere neizostren starejši gospod, ki ustvari občutek, da gre za literarno zgodbo iz nekih starih, v meglo zavitih časov. Film stilizirano, a jasno predstavi izgubljenost, osamljenost in obup posameznika v svetu drugačnih od sebe ter srečo ob srečanju z nekom, ki mu je blizu.

Strokovna šola

1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: Frankovo naselje 13 (po literarni predlogi: Edgar Allan Poe: Maska rdeče smrti – Črna mačka) 

Tekmovalci: Klavdija Košir, Lana Grošelj in Tomaž Razpet

Mentorica in somentor: Nika Oblak in Peter Peterka

Maska rdeče smrti je ironično besedilo o prevzetnosti. Glavni junak živi v utvari, da mu bo zaradi višjega družbenega položaja omogočena prevara, kako pretentati smrt.  Film se začne z dvigovanjem garažnih vrat – vstopom v drug svet. Sledijo prizori prehajanja iz svetovja v svetovje. Prizori se motivno skladajo s prehajanjem iz sobe v sobo, stopnje staranje. Vse se odvija premišljeno in počasi, kar  poglablja občutek nedostopnosti, prevzetnosti in nenavadnosti.  Ne uidemo občutku uničenja. Maska princa Prospera ni karnevalska, je individualizirana, podkrepljena z izrazito hladnim pogledom igralca.  Pomenljiva je igra barv od sončne svetlobe do krvavo kričeče rdeče.

S suvereno filmsko estetiko narejen film o lepoti in užitku zagledanosti vase odlikujejo tako rekoč vsi elementi od režije, prek igre do glasbe in montaže, ki brez odvečnih kadrov in pretiranih efektov sestavijo vsebinsko temačno, čeprav na videz svetlo in lahkotno zgodbo.

Gre za celovit dosežek, kjer so vsi elementi filmskega jezika vešče in zrelo umeščeni. Elegantno gibanje kamere v kombinaciji s statičnimi posnetki, brez odvečnih kadrov in mašil, so s spretno montažo povezani v učinkovito celoto. Osvetlitev ustvarja žanru primerno tesnobno atmosfero, ki jo podkrepita ustrezen zvok in odlična avtorska glasba. Zadržana igra karizmatičnega igralca nas približa psihopatskosti glavnega lika, strašljivega samotarja iz soseščine.

Priznanja za posebni dosežek:

OŠ Poljane Ljubljana: Deček v čudežni deželi (po literarni predlogi: Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi)

Tekmovalci: Matija Leonardi, Jan Klemenčič in Nana Leonardi

Mentorica: Tatjana Rupnik

Film Deček v čudežni deželi je kratek, a učinkovit. Dečkom današnjega časa vstopnico v čudežno deželo predstavlja sodobna tehnologija, ki jih prežarči v svoje svetove, daleč proč od realnosti, jih tam drži in jim v celoti zaposli um – včasih do te mere, da je trk z realnostjo boleč, celo usoden.

Zanimiv je prenos knjižne zgodbe na film in čudežnega Aličinega sveta v zamišljeni, zasanjani, včasih skoraj vzporedni najstniški svet. Vsebuje posrečeno aktualizacijo virusov, ne samo računalniških. Fantova igra je prepričljiva, presenetljiv pa je konec – čeprav se filmsko lepo napoveduje, gledalec upa, da se to ne bo zgodilo. Film je zmontiran zelo dobro, vsebuje več različnih elementov na različnih ravneh.

Film z uporabo preprostih efektov učinkovito ‘premetava’ glavnega junaka, dečka, po prostoru in času. S tem ujame pravljičnost literarne predloge, čeprav jo prenese v sedanjost. Glavni avtorji so že v preteklih letih večkrat pokazali, da razumejo in nadgrajujejo svoje znanje in učinkovito uporabo filmskih izraznih sredstev, od kadriranja, montaže do uporabe zvoka.

Zelo zrelo in premišljeno delo, ki se odlikuje z asketsko filmsko pripovedjo, se brez besed in odvečnih kadrov z nekaterimi najznačilnejšimi elementi naveže na literarno predlogo, hkrati pa avtor duhovito izrabi idejo o čudežni deželi za to, da pripelje dečka, ki je padel v sodobni čudežni svet virtualne resničnosti pod smrtonosna kolesa krute realnosti.

Ustvarjalci filma izjemno učinkovito zaključijo zgodbo z avtomobilskim trkom, raztresenimi igralnimi kartami in knjigo izhodiščnega besedila, po katerem je film nastal. Mladim ustvarjalcem je uspela odlična aktualizacija literarnega dela Alica v čudežni deželi (L. Carroll).

 

OŠ Šmartno v Tuhinju: Mučeniška (po literarni predlogi: Oton Župančič: Žebljarska)

Tekmovalci: Domen Učakar, Eva Drolec, Lucija Bajde, Laura Lipovšek in Lovro Homar

Mentorica in somentorica: Tamara Damjanac in Alenka Stopar

Izvirna predelava in posrečen prenos in posodobitev Župančičeve Žebljarske. Na tipično najstniški način, ki je zabaven tudi za odrasle, je predstavljeno dojemanje šole in učenja, vse skupaj pa je začinjeno s kančkom ljubezni. Pohvaliti je treba izvirno avtorsko glasbo, besedilo in petje. Ali veste, kaj ste zgodi z bakrom, če ga pustite na zraku? Oglejte si film in boste izvedeli.

Balon poči, sanje se končajo, za osnovnošolca se začne nov dan. Od osme do ene, od osme do ene … se izmenjujejo šolski predmeti, obveznosti, naloge, ocenjevanja … Film Mučeniška z aktualizacijo Žebljarske odlično prenese trpljenje žebljarjev, ki ga je v stihe ujel Župančič, v trpljenje osnovnošolca, ki je vsakodnevno podvržen šolskemu ritmu od osme do ene. Avtorska glasbena spremljava film še obogati in s ponavljajočim se ritmom ustvarja občutek ujetosti v začarani krog obveznosti slehernega šolarja. Izhod iz kroga predstavlja iz lesa izrezano srce za izvoljeno deklico – ljubezen.

Odlično kadriranje in režija, v filmu praktično ni odvečnih elementov. Jasno so obravnavani prostor in monotonost šolske rutine, minevanje časa. Igra je na nivoju, najstniki zelo simpatični in prepričljivi. Odličen je tudi avtorski glasbeni komad, ki lucidno zrcali idejo literarne predloge.

Tekoče narejen film z jasnim sporočilom, ki komu najbrž ne bo všeč, a je legitimno in je v tem filmu iskreno povedano, da je med znanjem, ki ga potrebujemo za življenje, in znanjem, ki ga daje šola, prevelik razkorak. Film odlikujeta tudi dobra avtorska glasba in naslovna pesem.

Gimnazija Celje – Center: 1:44 (po literarni predlogi: Anja Golob: Kako preživeti noč)

Tekmovalci: Julija Potočnik, Eva Šket, Manca Matelič, Laura Penšek-Kozmelj in Larisa Pirnat

Mentorica in somentorji: Nataša Grobelnik, Maja Rak in Petra Lajlar

Poezija sodobne pesnice Anje Golob je intimna, ženstvena in osredotočena. Tak je tudi film z literarno predlogo pesmi Kako preživeti noč? To bivanjsko vprašanje razrešujejo ustvarjalci/ke predvsem skozi ples in glasbo. To je tudi največja odlika tega filma. Ples kot način izražanja, ples kot uteha, ples kot pobeg, ples kot življenje … Gib je izrazno sredstvo, ki nadomešča besedo. Telo je medij, ki prenaša najbolj subtilna sporočila, kot pesem.

Film odlikujejo spretna, drzna montaža, odlična scenografija in kostumografija z dodanimi maskami, primerno kadriranje in osvetlitev v kombinaciji s preprosto animacijo. Vse skupaj povežeta karizmatični obraz glavne igralke, odlično izbrana in umeščena glasba, ki pričarata moreče sanjsko atmosfero. Zelo domišljeno in občuteno narejen film, ki z dobro izbrano glasbo in zvočnimi efekti, preprostimi, plesno gledališkimi sredstvi, minimalnimi, a učinkovitimi animacijskimi dodatki in zgovornimi prizorišči jasno in prepričljivo predstavi tesnobno in morasto noč.

Iskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!

Nagrajene filme bomo predvajali skupaj z zmagovalci tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik 9 prihodnje leto v Kinodvoru.
mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Društvo

Nova številka revije Jezik in slovstvo (65/1)

Spoštovani,

izšla je nova številka revije Jezik in slovstvo (65/1).

Vljudno vabljeni k branju.

Uredništvo

Razprave

  1. Blanka Bošnjak: Motivacija za branje s kratko prozo
  2. Aleš Čeh in Miran Štuhec: Literatura in dialog z videoigrami na primeru romanov Puščava, Klet, Katakombe in Anastrofa
  3. Nastja Spasković: Karakterizacija v romanih Plamenice in solze ter Ženska francoskega poročnika
  4. Andrea Leskovec: Izkustvo tujega in responzivnost v Cankarjevem romanu Tujci
  5. Tadej Kralj: Slovenščina kot jezik dediščine v slovenski skupnosti v Torontu
  6. Irina Makarova Tominec: Slovenščina z ruskim naglasom: jezikovni profil ruskogovorečega priseljenca
  7. Urša Ambrožič: Pleonastična nikalnica v slovenskem jeziku in vprašanje dvoumnosti

V branje vam priporočamo

  1. Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji. Ur. Tatjana Balažic Bulc, Jana Kenda, Meta Lah, Vesna Požgaj Hadži, 2019. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  2. Kozma Ahačič, 2020: Kozmologija. Eseji. Novo mesto: Založba Goga.
  3. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Vrhovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac, 2020: Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
SD_JIS_1_2020_prva stran
Objava v: Društvo

Uradni rezultati regijskega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 8

Podatke smo prejeli od naslednjih pokrajinskih slavističnih društev:

SD Celje, SD Dolenjske in Bele krajine, SD Koper, SD Maribor, SD Ljubljana,  SD Posavje, SD Nova Gorica, SD Kranj in SD Prekmurja, Prlekije in Porabja 

Srebrna priznanja prejmejo vsi navedeni tekmovalni izdelki (po kategorijah); tisti, ki so krepko napisani, se uvrstijo na državno tekmovanje.

6. in 7. razred:

Nerazdružljiva vez, Izobčenka v rešiteljici, Carjeva nova oblačila, Vračajo se!

8. in 9. razred:

Zakleta hiša, Velika zabava, Ljubezenska daljica, Deček v čudežni deželi, Ujeti, Zvezde vabijo, Bogat prevarant, Povodni mož, Romeo in Julija, Klic, Grozen, Za zaprtimi vrati

1. in 2. gimnazije:

Za zidovi, Zlobna kača, Don Kihot na misiji,  Božja mafija, Trpljenje, Zadovolni Krajnc, Zakleti oreh – Oreh zaklet, 1 : 44, Dramilo, Spregled 

3. in 4. letnik:

Tantadruj, Zaprta vrata, Tantadruj, Maska rdeče smrti, Nakit, Dedni spomin, Božanska tragedija, Nastran, Prepovedana ljubezen, Pogubljeni 

Strokovna šola:

Frankovo naselje 13, Croquis, Preobrazba, Intervju, Pastirci 

Iskrene čestitke tekmovalcem in mentorjem, iskrena hvala pokrajinskim društvom in komisijam za izvedbo regijskega tekmovanja!

mag. Renata More, vodja tekmovanja

 

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Nova številka Slavistične revije (68/1)

Spoštovani,
obveščamo vas, da je izšla 1. letošnja številka Slavistične revije.
Uredniški odbor jo posveča sourednici Adi Vidovič Muha ob njenem osebnem jubileju.
Vabljeni k branju!

Razprave

Kozma Ahačič: Razvoj slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju v številkah
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Vzrok v slovenščini: predlogi in predložne zveze
Primož Vitez: Besedilne in terminološke novosti v drugem slovenskem prevodu Saussurjeve knjige
Mira Krajnc Ivič: Obravnava besedil: merila za razlikovanje med besedilno vrsto in besedilnim tipom
Krzysztof Tomasz Witczak: Are There Traces of a Finno-Ugric Substratum in Proto-Slavic?
Krystyna Pieniążek-Marković: Dalmacija i banska Hrvatska u Pavlinovićevim Putima (Godine 1867–75)

Ocene, poročila, zapiski, gradivo

Andreja Žele: Ob jubileju Ade Vidovič Muha
Urška Perenič: Zaslužni profesorici dr. Adi Vidovič Muha ob 80. rojstnem dnevu

Objava v: Društvo