Kategorija: Društvo

Nova tematska številka Slavistične revije (67/2) z naslovom Spol v jeziku

Na spletu je dostopna druga letošnja številka Slavistične revije, v
kateri pod tematskim naslovom Spol v jeziku objavljamo 29 razprav
(https://srl.si/ojs/srl/issue/view/2019-2):

  • Ada Vidovič Muha: Spol – jezikovni sistem in ideologija

I Slovnica – slovar

  • Andreja Žele: Spol v predikaciji
  • Tatjana Marvin: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini
  • Domen Krvina: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica moškemu slovničnemu spolu
  • Gregor Perko: Spol in besedni red v dvoimenskih prirednih zvezah
  • Mojca Smolej: Anormativizem in dileme inkluzivne slovnice
  • Nina Ledinek: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija
  • Saška Štumberger: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb
  • Nataša Jakop: Izražanje spola v frazeologiji: samostalniški frazemi med slovarjem in korpusom
  • Maria Wtorkowska: O żeńskich formach nazw zawodów, tytułów i stanowisk w języku polskim
  • Hotimir Tivadar: Opis samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika z vidika spola govorečega
  • Mija Bon, Vera Smole: Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini
  • Tjaša Jakop: Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju
  • Andreja Legan Ravnikar: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja: od besedilnih virov k slovarju
  • Irena Orel: Ženske dvojinske glagolske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku
  • Matej Šekli: Izvor pridevnikov tipov bukov in lipov/češnjev v slovenščini
  • Nada Šabec: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini
  • Robert Grošelj: Kontrastivno o jezikoslovnih spolnih kategorijah – slovenska in italijanska osebna občna imena za javne funkcije
  • Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
  • Petra Stankovska: Slovnični, biološki, generični spol ter sodobna raba v slovenščini in češčini
  • Gašper Ilc, Andrej Stopar: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice v angleščini in slovenščini
  • Eva Sicherl: Določitev spola anglizmov v slovenščini

II Družbeni vidik

  • Rastko Močnik: Identitetna politika na univerzi
  • Boris Norman: Род в языке vs. гендер в сознании (когнитивные и социопсихологические аспекты)
  • Helena Dobrovoljc, Marko Stabej: Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika
  • Tina Lengar Verovnik, Monika Kalin Golob: Spol med družbo, jezikovno rabo in predpisom
  • Simona Kranjc: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih
  • Mira Krajnc Ivič: Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah
  • Boris Kern, Branislava Vičar: Jezik in transspolne identitete
Objava v: Društvo

Razpis tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 8

Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2019/2020 organiziralo 8. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 8. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.

Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije.  Na spletnih straneh si lahko ogledate rezultate preteklih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.

1.   Cilji tekmovanja

Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo  sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.

2.   Ravni in tekmovalne kategorije

Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.

Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.

Tekmovalne kategorije:

1.   6. do 7. razred osnovne šole;

2.   8. do 9. razred osnovne šole;

3.   7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;

4.   1. in 2. letnik gimnazije;

5.   3. in 4. letnik gimnazije;

6.   strokovna šola;

7.   poklicna šola.

Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.

3. Tekmovalne skupine

Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.

4. Prijava na tekmovanje

Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 19. junija do 7. oktobra 2019 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu) je potrebno poslati v skenirani obliki.

5. Prijavnina

Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah. 

6. Izobraževanje za mentorje in somentorje

Potekalo bo v soboto, 12. oktobra 2019, v Ljubljani. V okviru predavanj in delavnic bodo mentorji in somentorji pridobili ustrezne informacije o poteku in vsebini tekmovanja, izbiri literarnega besedila, pripravi scenarija in pisne predstavitve ter kratkega filma. Svoje znanje s področja filmskega ustvarjanja bosta z vami delila Miha Hočevar in Darko Sinko, književnost pa bo s filmom prepletel Klemen Lah. Pridružili se nam bodo dolgoletni mentorji iz osnovnih in srednjih šol s primeri dobre prakse. Program bo objavljen v kratkem.

Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na seminarju, ki se upošteva pri napredovanju. Izobraževanje bo trajalo 8 ur.

Cena izobraževanj je 35 evrov za člane Slavističnega društva in 40 evrov za nečlane. Prijave sprejemamo do 30. septembra 2019 na obrazcu prijave za tekmovanje.

7. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki

Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 5. februarja 2020:

        izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);

        DVD s posnetim kratkim filmom;

        pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);

        literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);

        izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).

Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  5. februarja 2020.  

8. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov

Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati. 

Pisna predstavitev:

–          dolžina ok. 600 besed;

–          vsebina:

1.   povzetek literarne predloge;

2.   obrazložitev izbora literarne predloge;

3.   predstavitev prenosa literarne predloge na film;

4.   opis enega do treh glavnih likov.

 

Film:

–        nosilec: DVD;

–        dolžina filma: od 2 do 10 minut;

–        uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;

–        avtorji  filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.

Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.

Uporabljene vire je potrebno citirati.

Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.

Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.

Priporočena literatura in viri:

–        Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

–        Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.

–        Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.

–        Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/

–        Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.

        Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/. www.luksuz.si

 

9.   Ocenjevanje izdelkov

Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.

Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:

            –        kakovost;

            –        vloženi trud;

            –        metode dela;

            –        raziskovalni pristop.

 

Posebni kriteriji ocenjevanja so:

–        kakovost pisne predstavitve;

–        poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;

–        izvirnost pristopa in celovitost filma;

–        filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;

–        etika.

 

 10.   Potek tekmovanja

Šolsko tekmovanje

Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je  5. februarja 2020. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  5. februarja 2020.

Tekmovanje na šolah bo izvedeno med 6. in 11. februarjem 2020. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 12. februarja 2020 (neuradni) in  13. februarja 2020 (uradni).

Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Regijsko tekmovanje

Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 14. februarja 2020.

Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 2. do 6. marca 2020. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 13. marca 2020 (neuradni) in 17. marca 2020 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje  iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.

Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Državno tekmovanje

Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 19. marca 2020 (velja poštni žig).

Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 23. do 27. marca 2020. Rezultati bodo objavljeni 1. aprila 2020 (neuradni) in 6. aprila 2020 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.

 

11. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad

Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 17. aprila 2020.

Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.

Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.

mag. Renata More,
vodja tekmovanja     

dr. Matej Šekli,
predsednik Slavističnega društva                                                               

Ljubljana, 29. maj 2019

Pomembni datumi tekmovanja:

–       prijava mentorjev in somentorjev: od 19. junija do 7. oktobra 2019

–       izobraževanje mentorjev in somentorjev: 12. oktober 2019, prijava do 30. septembra 2019

 –      prijava na šolsko tekmovanje: 5. februar 2020

–       razglasitev uradnih rezultatov šolskega tekmovanja: 13. februar 2020

–       prijava na regijsko tekmovanje: do 14. februar 2020

–       razglasitev uradnih rezultatov regijskega tekmovanja: 17. marec 2020

–       prijava na državno tekmovanje: 19. marec 2020

–       razglasitev uradnih rezultatov državnega tekmovanja: 6. april 2020

–       podelitev priznanj in nagrad: 17. april 2020 v Kinodvoru.

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Nova številka revije Jezik in slovstvo (64/1)

Izšla je nova številka revije Jezik in slovstvo (64/1), ki prinaša članke na temo pouka književnosti v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Vljudno vabljeni k branju!

 

Vsebina

Razprave

  • Milena Mileva Blažić: Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (2011) v luči sodobnih pogledov na pouk mladinske književnosti
  • Igor Saksida: Izhodišča in posledice komunikacijskega in tradicionalnega načrtovanja pouka književnosti
  • Vida Medved Udovič: Književni pouk v osnovni šoli med tradicijo in sodobnostjo. Oživljanje žanrov slovstvene folklore pri mladih bralcih
  • Boža Krakar Vogel: Modeli književnega pouka v slovenskem šolskem sistemu
  • Alenka Koron: Pripovedništvo na maturi iz slovenščine in problem vrednotenja v šolskem eseju
  • Sonja Pečjak: Pouk književnosti v osnovni in srednji šoli pri generaciji »Z« – psihološka perspektiva
  • Tomo Virk: Literatura, etika in pouk književnosti v gimnazijah
  • Alenka Žbogar: Razvijanje literarne zmožnosti pri pouku književnosti
  • Darinka Ambrož: Pomen pouka književnosti v gimnazijskem programu
  • Jože Kurinčič: Evalvacija pouka književnosti v gimnaziji ali paberki nekdanjega profesorja slovenščine na ŠKG v Šentvidu

Marjetka Golež Kaučič: V branje vam priporočamo

Objava v: Društvo

Nova številka Slavistične revije (67/1)

Izšla je nova številka Slavistične revije (67/1).

Vljudno vabljeni k branju!

Vsebina

Razprave

  • Janez Strehovec: The Beseda-podoba-telo: Razširjeno besedilo in nove modalnosti branja in izkušanja teksta
  • Blaž Podlesnik: Poetika, politika in etika (ali kaj lahko branje Mandelštama pove o sodobni ruski poeziji in ruskem rapu)
  • Елена B. Петрухина [Elena Petrukhina]: Интерпретация видовых различий между русским, чешским и словенским языками
  • Nina Žavbi: Odrski govor – slušnozaznavna in računalniška fonetična analiza uprizoritev Cankarjevih Hlapcev
  • Alenka Vrbinc, Marjeta Vrbinc: Prepletenost kulture in jezika na primeru angleških in slovenskih izlastnoimenskih frazemov
  • Nikola Ljubešić, Maja Miličević Petrović, Tanja Samardžić: Jezična akomodacija na Twitteru: Primjer Srbije

Ocene – Poročila – Zapiski – Gradivo

  • Matjaž Kmecl: Aleksander Skaza o Tolstoju in problemih sodobne ruske literature
  • Blaž Kavšek: Simpozij Obdobja 37: Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski, Ljubljana, 15.–16. november 2018
  • Pavle Ratko Jović: Prvi srbski prevodi Cankarjevih del 1900–1940
Objava v: Društvo

Jožica Jožef Beg: Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji (Slavistična knjižnica, 20)

Slavistična knjižnica, 20; urednica: red. prof. dr. Irena Novak Popov

Oblikovanje in prelom: Jure Preglau

Izdala in založila: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

 

V zbirki Slavistični knjižnica je kot 20. zvezek izšla monografija Jožice Jožef Beg Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji. Avtorica v njej pregledno podaja terminološke in teoretične podlage za obsežno kvantitativno longitudinalno raziskavo o tem, kako dijaki ocenjujejo svoje zmožnosti pri pouku književnosti in kakšen je njihov odnos do teh dejavnosti. V monografiji avtorica večjo pozornost kot samozaznavam dijakov posveča analizi rezultatov razčlembe Prešernove pesmi Glosa, ki so jo dijaki reševali ob istih vprašanjih v prvem in v tretjem letniku, pri čemer ugotavlja, da visoke samozaznave dijakov o lastnih zmožnosti niso skladne z dejanskim stanjem. Za poučevalno prakso bo neposredno uporaben tretji del monografije, v katerem avtorica v obliki študij primerov poda vrsto modelov za razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti ob obravnavi domače ter tuje starejše in sodobne književnosti.

Izdajo monografije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Knjigo lahko naročite na e-naslovu: predsedstvo@zdsds.si, cena je 13,00 EUR.

Objava v: Društvo

Nova številka revije Jezik in slovstvo (63/4)

Izšla je nova številka revije Jezik in slovstvo (63/4).

Vljudno vabljeni k branju!

Vsebina

Razprave

  • Dragica Haramija: Dejavniki bralne pismenosti in družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju
  • Darija Skubic in Uršula Podobnik: Prepričanja vzgojiteljev o rabi slikanice brez besedila v vrtcu
  • Mojca Leskovec: Vloga slovenščine kot prvega jezika pri poučevanju nemščine kot drugega/tretjega jezika
  • Jana Volk: Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali
  • Svetlana Kmecová in Saša Vojtech Poklač: Ona s koso. Nekateri vidiki dojemanja smrti in njihova prisotnost v slovenski in slovaški frazeologiji
  • Primož Vitez: Etična sinteza v Cankarjevih političnih spisih
  • Špela Virant: Etično versus politično korektno: kontroverze v sodobni literarni vedi
  • Alojzija Zupan Sosič: Pripovedi spolnih manjšin v Sloveniji po letu 2000

Poročilo

  • Matej Šekli: Znanstveni simpozij 1. Toporišičev dan: Skladnja enostavčne povedi
Objava v: Društvo

7. Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov: Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju / vabilo in prijavnica

Vabimo vas, da se udeležite 7. Mednarodnega znanstvenega srečanja mladih humanistov z naslovom Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Konferenca bo potekala 14. in 15. novembra 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Več podrobnosti najdete na vabilu in prijavnici.

View Fullscreen
Objava v: Društvo, Študentska sekcija

Peticija za sistemsko ureditev dela učiteljev slovenščine

Podpis izjave na zunanji povezavi:
https://www.pravapeticija.com/za_sistemsko_ureditev_dela_uciteljev_slovenscine

Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.

Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).

Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …

Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.

Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.

Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.

O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.

Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.

V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine, Sekcija za didaktiko