Avtor: Renata More

Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 9

Osnovna šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Mojca Kavčič, Katarina Leban Škoda (predsednica)

  1. in 9. razred:  1. mesto v kategoriji: Urškin ples (po literarni predlogi: France Prešeren: Povodni mož)

Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Tekmovalci: Manca Tomše Vikler, Ema Slivšek, Erina Slivšek, Zoja Lana Dular in Arlind Karimani

Mentorica in somentorica: Manja Voglar in Dženi Rostohar

Srednja šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Mojca Nidorfer, Andrej Rozman Roza, Senija Smajlagič (predsednica)

  1. in 2. letnik:
  1. mesto v kategoriji: Seme zla (po literarni predlogi: Ljudska: Rošlin in Verjanko)

Dvojezična srednja šola Lendava

Tekmovalci: Črtomir Kelenc, Kaja Tibaut in Tija Sakač

Mentor in somentor: Borut Šantak in Štefan Kardoš

Priznanje za posebne dosežke: Zločin in kazen (po literarni predlogi: Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen)

Gimnazija Ledina

Tekmovalci: Manja Kirbiš, Tisa Osenar, Eva Jerina in Tija Večerin

Mentorica: Katja Pahler Šteharnik

  1. in 4. letnik: 1. mesto v kategoriji in zlato priznanje: Plašč (po literarni predlogi: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč)

Gimnazija Bežigrad

Tekmovalci: Maj Kličič, Maj Kopasič, David Malneršič, Jakob Potočki in Matic Trček

Mentor: mag. Katja Lah Majkić

Priznanje za posebne dosežke: Maščevanje v maskah (po literarni predlogi: Edgar Allan Poe: Maske rdeče smrti)

Gimnazija Ledina

Tekmovalci: Nejc Šarc, Katja Intihar, Zala Urbanč, Karin Ramovš in Lara Pirnar

Mentorica: Nina Levstik

Strokovna šola: 1. mesto v kategoriji: Voda (po literarni predlogi: Barbara Simoniti: Voda)

Gimnazija Celje – Center

Tekmovalci: Nika Zupančič, Aiken Maja Dobaj, Tjaša Safran in Ema Timošek

Mentorica in somentorica: Nataša Grobelnik in Petra Lajlar

Iskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!

mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Obvestilo

Spoštovani tekmovalci in mentorji,

neuradni rezultati tekmovanja književnost na filmu Slovenščina ima dolg jezik 9 bodo objavljeni 5. 4. 2022 in uradni 11. 4. 2022. Zaradi reorganizacije nekaterih pokrajinskih društev je prišlo do rahle zamude.

Hvala za razumevanje!

 

Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Znanost mladini

Uradni rezultati regijskega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 9

Podatke smo prejeli od naslednjih pokrajinskih slavističnih društev:

SD Celje, SD Dolenjske in Bele krajine, SD Maribor, SD Ljubljana, SD Prekmurja, Prlekije in Porabja, SD Jesenice, SD Koper

Srebrna priznanja prejmejo vsi navedeni tekmovalni izdelki (po kategorijah); tisti, ki so krepko napisani, se uvrstijo na državno tekmovanje.

  1. in 7. razred:

/

  1. in 9. razred:

LEONARDO IN VIKTORIJA, TEMNI GRAD, LAŽ IZ HODNIKA, Urška in sodobni mož, Novice dneva, Čaša nesmrtnosti

  1. in 2. gimnazije:

ZLOČIN IN KAZEN, ROMEO IN JULIJA, SEDANJOST OBIČAJNO BOLI, Seme zla

  1. in 4. letnik:

MAŠČEVANJE V MASKAH, UMORI SKOZI OČI, IZDIH, PEKEL SO DRUGI, PLAŠČ, Resnica?!, Med prsti, KREKSTER, SPANEC JE SAMO SMRT V PREOBLEKI***, PORAVNANI SVINČNIKI ALI POPOLNO ŽIVLJENJE, Povodni mož, Ljudomrznik

Strokovna šola:

Z vlakom, Voda

Iskrene čestitke tekmovalcem in mentorjem, iskrena hvala pokrajinskim društvom in komisijam za izvedbo regijskega tekmovanja!

mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Razpis tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 9

Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2021/2022 organiziralo 9. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 9. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.

Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije.  Na spletnih straneh si lahko ogledate rezultate preteklih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.

  1. Cilji tekmovanja

Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo  sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.

  1. Ravni in tekmovalne kategorije

Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.

Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.

Tekmovalne kategorije:

  1. 6. do 7. razred osnovne šole;
  2. 8. do 9. razred osnovne šole;
  3. 7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;
  4. 1. in 2. letnik gimnazije;
  5. 3. in 4. letnik gimnazije;
  6. strokovna šola;
  7. poklicna šola.

Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.

  1. Tekmovalne skupine

Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.

  1. Prijava na tekmovanje

Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 30. avgusta do 11. oktobra 2021 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu)  je potrebno poslati v skenirani obliki.

  1. Prijavnina

Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah.

  1. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki

Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 31. januarja 2022:

–        izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);

–        DVD s posnetim kratkim filmom;

–        pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);

–        literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);

–        izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).

Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  31. januarja 2022.

  1. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov

Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati.

Pisna predstavitev:

–  dolžina ok. 600 besed;

–  vsebina:

  1. povzetek literarne predloge;
  2. obrazložitev izbora literarne predloge;
  3. predstavitev prenosa literarne predloge na film;
  4. opis enega do treh glavnih likov.

Film:

– nosilec: DVD;

– dolžina filma: od 2 do 10 minut;

– uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;

– avtorji  filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.

Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.

Uporabljene vire je potrebno citirati.

Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.

Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.

Priporočena literatura in viri:

–        Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

–        Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.

–        Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.

–        Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/

–        Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.

–        Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/. www.luksuz.si

  1. Ocenjevanje izdelkov

Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.

Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:

–  kakovost;

–   vloženi trud;

–   metode dela;

–   raziskovalni pristop.

 

Posebni kriteriji ocenjevanja so:

–        kakovost pisne predstavitve;

–        poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;

–        izvirnost pristopa in celovitost filma;

–        filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;

–        etika.

  1. Potek tekmovanja

Šolsko tekmovanje

Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je  31. januarja 2022. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  31. januarja 2022.

Tekmovanje na šolah bo izvedeno med 1. in 7. februarjem 2022. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 11. februarja 2022 (neuradni) in  14. februarja 2022 (uradni).

Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

Regijsko tekmovanje

Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 18. februarja 2022.

Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 7. do 11. marca 2022. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 14. marca 2022 (neuradni) in 18. marca 2022 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje  iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.

Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

Državno tekmovanje

Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 25. marca 2022 (velja poštni žig).

Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 28. do 31. marca 2022. Rezultati bodo objavljeni 4. aprila 2022 (neuradni) in 11. aprila 2022 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.

 

  1. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad

Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 13. maja 2022.

Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.

Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.

mag. Renata More,
vodja tekmovanja

doc.dr. Matej Šekli,
predsednik Slavističnega društva

Ljubljana, 30. avgust 2021

Pomembni datumi tekmovanja:

–       prijava mentorjev in somentorjev: od 30. avgusta do 11. oktobra 2021

–      prijava na šolsko tekmovanje: 31. januar 2022

–       razglasitev uradnih rezultatov šolskega tekmovanja: 14. februar 2022

–       prijava na regijsko tekmovanje: do 18. februar 2022

–       razglasitev uradnih rezultatov regijskega tekmovanja: 18. marec 2022

–       prijava na državno tekmovanje: 25. marec 2022

–       razglasitev uradnih rezultatov državnega tekmovanja: 11. april 2022

–       podelitev priznanj in nagrad: 13. maj 2022 v Kinodvoru.

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Slovenščina ima dolg jezik 9

Spoštovani mentorji in tekmovalci ter člani strokovnih komisij,

v luči nastalih razmer z negotovimi in naglimi spremembami 9. tekmovanja književnost na filmu žal ni mogoče izpeljati v rokih, ki so bili razpisani.

Komisija se je odločila, da tekmovanje v šolskem letu 2020/21 odpovemo, morebitno že vloženo delo pa tekmovalci, ko jim bodo razmere dopuščale, nadgradijo in oddajo v naslednjem šolskem letu. Zavedamo se, da nekateri prehajajo na višjo stopnjo izobraževanja in tako ne bodo mogli sodelovati, zato pa verjamemo, da so bili deležni ustvarjalnih užitkov in da so pridobili izkušnje za v bodoče.

Hvala, ker razumete, da je bila odločitev težka, vendar je bila sprejeta odgovorno in zaradi višje sile, saj je tekmovanje take narave, da ga je v obliki, kot je bila do sedaj predpisana, neizvedljiva. Želimo si, da ohranimo kakovost tekmovalnih izdelkov in tudi obliko priprave nanj ter enake možnosti za vse.

Prosimo vas, da spremljate razpis za naslednje šolsko leto, ki bo poskušal zadobiti podobo, ki bo usklajena z danimi razmerami.

Zahvaljujemo se tudi za vse letošnje prijave, ki kažejo, da imate radi film in književnost. Verjamemo, da boste tudi v prihodnjem šolskem letu z nami.

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Razpis tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 9

Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2020/2021 organiziralo 9. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 9. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.

Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije.  Na spletnih straneh si lahko ogledate rezultate preteklih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.

  1. Cilji tekmovanja

Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo  sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.

  1. Ravni in tekmovalne kategorije

Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.

Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.

Tekmovalne kategorije:

  1. 6. do 7. razred osnovne šole;
  2. 8. do 9. razred osnovne šole;
  3. 7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;
  4. 1. in 2. letnik gimnazije;
  5. 3. in 4. letnik gimnazije;
  6. strokovna šola;
  7. poklicna šola.

Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.

  1. Tekmovalne skupine

Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.

  1. Prijava na tekmovanje

Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 24. avgusta do 9. oktobra 2020 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu) je potrebno poslati v skenirani obliki.

  1. Prijavnina

Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah.

  1. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki

Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 29. januarja 2021:

–        izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);

–        DVD s posnetim kratkim filmom;

–        pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);

–        literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);

–        izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).

Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  29. januarja 2021.

  1. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov

Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati.

Pisna predstavitev:

–  dolžina ok. 600 besed;

–  vsebina:

  1. povzetek literarne predloge;
  2. obrazložitev izbora literarne predloge;
  3. predstavitev prenosa literarne predloge na film;
  4. opis enega do treh glavnih likov.

 

Film:

– nosilec: DVD;

– dolžina filma: od 2 do 10 minut;

– uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;

– avtorji  filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.

Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.

Uporabljene vire je potrebno citirati.

Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.

Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.

Priporočena literatura in viri:

–        Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

–        Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.

–        Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.

–        Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/

–        Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.

–        Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.

–        Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/. www.luksuz.si

 

  1. Ocenjevanje izdelkov

Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.

Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:

–  kakovost;

–   vloženi trud;

–   metode dela;

–   raziskovalni pristop.

 

Posebni kriteriji ocenjevanja so:

–        kakovost pisne predstavitve;

–        poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;

–        izvirnost pristopa in celovitost filma;

–        filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;

–        etika.

 

  1. Potek tekmovanja

Šolsko tekmovanje

Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je  29. januarja 2021. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do  29. januarja 2021.

Tekmovanje na šolah bo izvedeno med 1. in 5. februarjem 2021. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 9. februarja 2021 (neuradni) in  10. februarja 2021 (uradni).

Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Regijsko tekmovanje

Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 12. februarja 2021.

Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 1. do 5. marca 2021. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 12. marca 2021 (neuradni) in 15. marca 2021 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje  iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.

Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.

 

Državno tekmovanje

Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 19. marca 2021 (velja poštni žig).

Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 22. do 26. marca 2021. Rezultati bodo objavljeni 29. marca 2021 (neuradni) in 6. aprila 2021 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.

 

  1. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad

Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 16. aprila 2021.

Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.

Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.

mag. Renata More,
vodja tekmovanja

doc.dr. Matej Šekli,
predsednik Slavističnega društva

Ljubljana, 24. avgust 2020

Pomembni datumi tekmovanja:

–       prijava mentorjev in somentorjev: od 24. avgusta do 9. oktobra 2020

–      prijava na šolsko tekmovanje: 29. januar 2021

–       razglasitev uradnih rezultatov šolskega tekmovanja: 10. februar 2021

–       prijava na regijsko tekmovanje: do 12. februar 2021

–       razglasitev uradnih rezultatov regijskega tekmovanja: 15. marec 2021

–       prijava na državno tekmovanje: 19. marec 2021

–       razglasitev uradnih rezultatov državnega tekmovanja: 6. april 2021

–       podelitev priznanj in nagrad: 16. april 2021 v Kinodvoru.

Objava v: Društvo, Znanost mladini

Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 8, 2020 (z nagrajenimi filmi)

Osnovna šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Mojca Kavčič, Katarina Leban Škoda (predsednica)

6.–7. razred OŠ

1. mesto v kategoriji:

Osnovna šola Hruševec Šentjur: Carjeva nova oblačila (po literarni predlogi: H.C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila)

Tekmovalci: Vid Horvat, Gašper Horvat, Klea Testaniere, Matej Zalar in Eva Kukovič

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Tanja Mihevc

Avtorji so pravljico izvirno prenesli v sedanji čas in razmere ter temu prilagodili tudi naslov. Fant se želi prilagoditi sošolcem, pa mu nikakor ne uspeva. Pač ni rojen car, se pa kot vsak najstnik precej ukvarja s samopodobo. Ustvarjalci filma so že izkušeni na filmskem področju in kot igralci prepričljivi. Fanta pred ogledalom svojo nalogo opravita zelo dobro, tudi dekleta pri ličenju in z nohti. Sošolci vrhunsko zavijajo z očmi ob poskusih vklapljanja v sceno. V zgodbo so vnesli filmsko zanimive elemente, recimo pobeg skozi okno in doživet tek v trgovino. V filmu ne govorijo, vse prikažejo s filmsko pripovedjo, temu primerna pa je tudi glasba. Poznajo in uporabljajo različne kadre, recimo bližnji prikaz oblačil, zmetanih iz omare. V filmu zapišejo, da dolžina je pomembna: drži, čeprav so ujeli zgornjo mejo minut, pri ogledu uživamo prav vsako minuto. Najpomembnejše sporočilo pa je namenjeno vsem ljudem, ne samo najstnikom: Bodi to, kar si!

Nekateri prizori v filmu bi bili v montaži lahko skrajšani, kar pa ne zmanjšuje simpatičnosti in pozitivnega sporočila filma. Gledalcu se ustvarjalci približajo z uporabo primerne glasbe in izborom ‘hudih’ najstniških fac.

Nemi film z dobro mimiko igralcev ter jasno sporočilnostjo je komična kritika potrošništva in parodija obsedenosti z zapovedano lepoto ne glede na nepraktičnost modnih dodatkov v vsakdanjem življenju. Filmično jasno je predstavljeno tudi obremenjevanje odraščajočih ljudi z lastno podobo in njihovo ujetost v svobodo izbire med množico možnostmi, ki jih ponuja današnji čas.

Film Carjeva nova oblačila ne ponudi vase zaverovanega cesarja, ki se s svojim vedenjem in imetjem dviga nad ostale, ampak  prikaže mladostnika v eni najtežjih nalog odraščanja: pripadati in biti del skupine. Vstopnico v svet vrstnikov si nekdo kupuje s pričesko, drug z oblačili, dekleta z dolžino nohtov, fantje s sončnimi očali. Pa si res »out«, ker ne slediš modnim trendom? Film odlično prikaže, kako pomembna je zvestoba sebi in svojemu slogu. To doseže brez besed in z ustrezno izbrano glasbeno spremljavo, ki stopnjuje napetost in ustvarja komičnost.

Mladi filmski ustvarjalci, ki so pri svojem delu izhajali iz Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, so odlično uporabili naslov izvirnika in ga prenesli na svoj film.

8.–9. razred OŠ

1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Romeo in Julija (po literarni predlogi: William Shakespeare: Romeo in Julija)

Tekmovalci: Nina Godler, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Maša Leskovar

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona Zorko

Ustvarjalci filma so že stari mački v filmskem ustvarjanju. Zgodbo so izvirno prestavili iz družinskega okolja v šolski prostor in jo začeli z mlajšimi učenci. Igralci so prepričljivi, vživijo se v like in z igro ne pretiravajo. Simpatično in duhovito je prikazano spogledovanje, ki se nadgradi z dvorjenjem s plonk listkom. Kot rešitev za njuno ljubezen fant ponudi prešolanje, kasneje pa se mu zgodi izključitev iz šole. Filmsko so odlično izpeljani pretep/ples, opazovalke in obe smrti glavnih junakov. Prehodi med kadri so dobro zmontirani, tako da zgodba lepo teče.

Zabaven komentar nam podaja zgodbo, ki jo pred kamero odigra izredno simpatičen mlad igralski par. Namenoma igrata ‘psevdopatetično’ in zaneseno podajata duhovite dialoge. Zgodba je primerno prenesena v današnji čas, montaža je dinamična, prizori si sledijo hitro in v desetih minutah prenesejo osnovni zaplet predloge, seveda v žanru komedije.

Avtorji filma so se z lahkotnim pristopom, ki se upre vsakemu realizmu, na radoživ način lotili najslavnejše ljubezenske tragedije in jo prestavili v svoj svet in jezik. Tako sta namesto sovražnih družin nesrečna zaljubljenca iz sovražnih a in be razredov, namesto poroke si spremenita status na instagramu iz samsekega v zvezni, Julija zafejka, da je mrtva, ker je totalna drama queen, Romeo pa se odloči, da si vzame življenje, ker je totalen emo. Duhoviti so tako igra kot dialogi, pa tudi režijski pristop, ko namesto dvoboja z meči vidimo plesni dvoboj, medtem ko je pretep med Romeom in Parisom izveden stilizirano in komično podkrepljen z močnimi zvočnimi efekti.

Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Film Romeo in Julija, nastal po istoimenski literarni predlogi W. Shakespeareja, v svojem začetku in koncu ohranja izvirnik, medtem ko osnovni problem tragedije prenese v šolski prostor. Ne spor med družinama, ampak spor med 1. A in 1. B privede do tragičnega konca mladih zaljubljenih duš – ker je ona taka drama queen in on tak emo, se zgodba tragično konča. Gledalca, ki je priča domiselnim dialogom, plesnemu obračunu, balkonskemu prizoru ter osvajalskim poskusom mladega Romea, skozi zgodbo popelje glas pripovedovalke.

Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Srednja šola

Ocenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)

Gimnazija 1. in 2. letnik

1.   mesto v kategoriji:

Gimnazija in srednja šola Kočevje: Dramilo (po literarni predlogi: Valentin Vodnik: Dramilo)

Tekmovalci: Žiga Lindič Murn, Jure Fotivec, Din Dervišević, Tjaša Grabrijan

Mentorica: Vanja Novak

Zabavna zgodbica treh najstniških ‘luzerjev’ se naslanja na znameniti film ‘Back To The Future’.Že sam delovni naslov projekta je uspešno humoren: ‘Back to the Vodnik’. Trije odlični najstniški komiki v glavnih vlogah nas popeljejo na komično potovanje v preteklost, v čas Valentina Vodnika. Preprosti efekti in spretna montaža nas pozabavajo in obenem mimogrede osvetljio nakatera ‘zgodovinska dejstva’.

V filmu nas najprej pritegne simpatična, a malce nespretna igra. Z zanimanjem sledimo poskusom dijakov na duhovit način prikazati Vodnikov čas, delo in pomen. Pri tem uporabijo prehajanje iz barvnega  v črno-beli  svet, tehnološke dosežke, ki pomagajo premagovati čas. V film so vnesli premislek o  aktualnosti tedanjega in sedanjega časa. Filmsko jezikovno podobo tvori mešanica recitiranja v knjižni govorici, narečno obarvan govor in sleng, ki pomaga umeščati v prostor in čas. Nekatere rešitve so ustvarjalne, druge duhovite. Vodnik bi verjetno pogrešal poziv k delavnosti, zagotovo pa ustvarjalcem ne manjka ustvarjalnih idej, kot sodobno obliko delavnosti. Lahkotno, nepretenciozno narejen film po zgledu filmov Back to the Future nas popelje v čas Valentina Vodnika, v katerem pa se avtorji ne obremenjujejo s scenografijo, ki se od današnje razlikuje le po tem, da je črno-bela. Film gradi svoj šarm na nonšalantni sproščenosti igralcev in nadrealnosti zgodbe ter od gledalca pričakuje, da mu ne zameri produkcijske neambicioznosti.

Gimnazija 3. in 4. letnik

1.   mesto v kategoriji:

ŠC Nova Gorica, Gimnazija in zdravstvena šola: Tantantadruj (po literarni predlogi: Ciril Kosmač: Tantadruj)

Tekmovalci: Tjaž Valentinčič, Alen Leban, Martin Mozetič, Žiga Fon, Patrik Federici

Mentorica: Adrijana Špacapan

Vsak  išče srečo. Vsak po svoje. Ustvarjalci zanimivo in inovativno prepletajo žive besede in animacije z  življenjskimi vprašanji, ki jih v besedilu odpira Ciril Kosmač. Dijaki so ohranili vse glavne elemente literarne predloge, tudi okvirno pripoved z branjem premišljevanja o sreči in življenju. Zaključek pa je slavospev življenju: Življenje ni čakanje na smrt, čeprav je ta neizbežna. Življenje je darilo.  Sledimo igri: igri žive slike in animirane podobe, igri senc in svetlobe, igri risanja motivov … Tantadruj kot kocka, prijatelji –norčki kot kocke, drugi liki  ostali literarni junaki, pravokotniki za župnike … Način, kako bi umrl: skočiti s stolpa – to ne pomeni umreti, to je samomor, kača – tako ne bi umrl, tako bi se zastrupil, sneg – ne bi umrl, zmrznil bi … Iskanje pravega načina smrti in končni rezultat spoznamo skozi igro figur. Čeprav je vse igra, je ta igra imenitno domišljena, zelo povedna, sporočilna.

Zgodbo uvede in zaključi bralec – pripovedovalec, ki z odlomki literarne predloge poda bistvo zgodbe in sporočila. Prigode Tantadruja pa so podane s pomočjo zahtevne in zamudne ‘stop-motion’ animacije. Liki so, metaforično, kocke, ki blodijo skozi življenje. Pohvaliti gre osvetlitev, lično scenografijo in izbor primerne glasbe.

Zelo zanimiva animacija s pomočjo oranžne kocke iz plastelina ponazori dele literarne predloge, ki jo gledalcem pred tem prebere neizostren starejši gospod, ki ustvari občutek, da gre za literarno zgodbo iz nekih starih, v meglo zavitih časov. Film stilizirano, a jasno predstavi izgubljenost, osamljenost in obup posameznika v svetu drugačnih od sebe ter srečo ob srečanju z nekom, ki mu je blizu.

Strokovna šola

1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: Frankovo naselje 13 (po literarni predlogi: Edgar Allan Poe: Maska rdeče smrti – Črna mačka) 

Tekmovalci: Klavdija Košir, Lana Grošelj in Tomaž Razpet

Mentorica in somentor: Nika Oblak in Peter Peterka

Maska rdeče smrti je ironično besedilo o prevzetnosti. Glavni junak živi v utvari, da mu bo zaradi višjega družbenega položaja omogočena prevara, kako pretentati smrt.  Film se začne z dvigovanjem garažnih vrat – vstopom v drug svet. Sledijo prizori prehajanja iz svetovja v svetovje. Prizori se motivno skladajo s prehajanjem iz sobe v sobo, stopnje staranje. Vse se odvija premišljeno in počasi, kar  poglablja občutek nedostopnosti, prevzetnosti in nenavadnosti.  Ne uidemo občutku uničenja. Maska princa Prospera ni karnevalska, je individualizirana, podkrepljena z izrazito hladnim pogledom igralca.  Pomenljiva je igra barv od sončne svetlobe do krvavo kričeče rdeče.

S suvereno filmsko estetiko narejen film o lepoti in užitku zagledanosti vase odlikujejo tako rekoč vsi elementi od režije, prek igre do glasbe in montaže, ki brez odvečnih kadrov in pretiranih efektov sestavijo vsebinsko temačno, čeprav na videz svetlo in lahkotno zgodbo.

Gre za celovit dosežek, kjer so vsi elementi filmskega jezika vešče in zrelo umeščeni. Elegantno gibanje kamere v kombinaciji s statičnimi posnetki, brez odvečnih kadrov in mašil, so s spretno montažo povezani v učinkovito celoto. Osvetlitev ustvarja žanru primerno tesnobno atmosfero, ki jo podkrepita ustrezen zvok in odlična avtorska glasba. Zadržana igra karizmatičnega igralca nas približa psihopatskosti glavnega lika, strašljivega samotarja iz soseščine.

Priznanja za posebni dosežek:

OŠ Poljane Ljubljana: Deček v čudežni deželi (po literarni predlogi: Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi)

Tekmovalci: Matija Leonardi, Jan Klemenčič in Nana Leonardi

Mentorica: Tatjana Rupnik

Film Deček v čudežni deželi je kratek, a učinkovit. Dečkom današnjega časa vstopnico v čudežno deželo predstavlja sodobna tehnologija, ki jih prežarči v svoje svetove, daleč proč od realnosti, jih tam drži in jim v celoti zaposli um – včasih do te mere, da je trk z realnostjo boleč, celo usoden.

Zanimiv je prenos knjižne zgodbe na film in čudežnega Aličinega sveta v zamišljeni, zasanjani, včasih skoraj vzporedni najstniški svet. Vsebuje posrečeno aktualizacijo virusov, ne samo računalniških. Fantova igra je prepričljiva, presenetljiv pa je konec – čeprav se filmsko lepo napoveduje, gledalec upa, da se to ne bo zgodilo. Film je zmontiran zelo dobro, vsebuje več različnih elementov na različnih ravneh.

Film z uporabo preprostih efektov učinkovito ‘premetava’ glavnega junaka, dečka, po prostoru in času. S tem ujame pravljičnost literarne predloge, čeprav jo prenese v sedanjost. Glavni avtorji so že v preteklih letih večkrat pokazali, da razumejo in nadgrajujejo svoje znanje in učinkovito uporabo filmskih izraznih sredstev, od kadriranja, montaže do uporabe zvoka.

Zelo zrelo in premišljeno delo, ki se odlikuje z asketsko filmsko pripovedjo, se brez besed in odvečnih kadrov z nekaterimi najznačilnejšimi elementi naveže na literarno predlogo, hkrati pa avtor duhovito izrabi idejo o čudežni deželi za to, da pripelje dečka, ki je padel v sodobni čudežni svet virtualne resničnosti pod smrtonosna kolesa krute realnosti.

Ustvarjalci filma izjemno učinkovito zaključijo zgodbo z avtomobilskim trkom, raztresenimi igralnimi kartami in knjigo izhodiščnega besedila, po katerem je film nastal. Mladim ustvarjalcem je uspela odlična aktualizacija literarnega dela Alica v čudežni deželi (L. Carroll).

 

OŠ Šmartno v Tuhinju: Mučeniška (po literarni predlogi: Oton Župančič: Žebljarska)

Tekmovalci: Domen Učakar, Eva Drolec, Lucija Bajde, Laura Lipovšek in Lovro Homar

Mentorica in somentorica: Tamara Damjanac in Alenka Stopar

Izvirna predelava in posrečen prenos in posodobitev Župančičeve Žebljarske. Na tipično najstniški način, ki je zabaven tudi za odrasle, je predstavljeno dojemanje šole in učenja, vse skupaj pa je začinjeno s kančkom ljubezni. Pohvaliti je treba izvirno avtorsko glasbo, besedilo in petje. Ali veste, kaj ste zgodi z bakrom, če ga pustite na zraku? Oglejte si film in boste izvedeli.

Balon poči, sanje se končajo, za osnovnošolca se začne nov dan. Od osme do ene, od osme do ene … se izmenjujejo šolski predmeti, obveznosti, naloge, ocenjevanja … Film Mučeniška z aktualizacijo Žebljarske odlično prenese trpljenje žebljarjev, ki ga je v stihe ujel Župančič, v trpljenje osnovnošolca, ki je vsakodnevno podvržen šolskemu ritmu od osme do ene. Avtorska glasbena spremljava film še obogati in s ponavljajočim se ritmom ustvarja občutek ujetosti v začarani krog obveznosti slehernega šolarja. Izhod iz kroga predstavlja iz lesa izrezano srce za izvoljeno deklico – ljubezen.

Odlično kadriranje in režija, v filmu praktično ni odvečnih elementov. Jasno so obravnavani prostor in monotonost šolske rutine, minevanje časa. Igra je na nivoju, najstniki zelo simpatični in prepričljivi. Odličen je tudi avtorski glasbeni komad, ki lucidno zrcali idejo literarne predloge.

Tekoče narejen film z jasnim sporočilom, ki komu najbrž ne bo všeč, a je legitimno in je v tem filmu iskreno povedano, da je med znanjem, ki ga potrebujemo za življenje, in znanjem, ki ga daje šola, prevelik razkorak. Film odlikujeta tudi dobra avtorska glasba in naslovna pesem.

Gimnazija Celje – Center: 1:44 (po literarni predlogi: Anja Golob: Kako preživeti noč)

Tekmovalci: Julija Potočnik, Eva Šket, Manca Matelič, Laura Penšek-Kozmelj in Larisa Pirnat

Mentorica in somentorji: Nataša Grobelnik, Maja Rak in Petra Lajlar

Poezija sodobne pesnice Anje Golob je intimna, ženstvena in osredotočena. Tak je tudi film z literarno predlogo pesmi Kako preživeti noč? To bivanjsko vprašanje razrešujejo ustvarjalci/ke predvsem skozi ples in glasbo. To je tudi največja odlika tega filma. Ples kot način izražanja, ples kot uteha, ples kot pobeg, ples kot življenje … Gib je izrazno sredstvo, ki nadomešča besedo. Telo je medij, ki prenaša najbolj subtilna sporočila, kot pesem.

Film odlikujejo spretna, drzna montaža, odlična scenografija in kostumografija z dodanimi maskami, primerno kadriranje in osvetlitev v kombinaciji s preprosto animacijo. Vse skupaj povežeta karizmatični obraz glavne igralke, odlično izbrana in umeščena glasba, ki pričarata moreče sanjsko atmosfero. Zelo domišljeno in občuteno narejen film, ki z dobro izbrano glasbo in zvočnimi efekti, preprostimi, plesno gledališkimi sredstvi, minimalnimi, a učinkovitimi animacijskimi dodatki in zgovornimi prizorišči jasno in prepričljivo predstavi tesnobno in morasto noč.

Iskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!

Nagrajene filme bomo predvajali skupaj z zmagovalci tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik 9 prihodnje leto v Kinodvoru.
mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Društvo

Državno tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik 8

Spoštovani tekmovalci in mentorji!

Letošnje državno tekmovanje je bilo v luči nastalih razmer v mirovanju. Vaši izdelki so potrpežljivo čakali in dočakali čas ocenjevanja na državni ravni, ki  bo potekalo v času od 25.5.2020 do 29.5.2020. Neuradni rezultati bodo objavljeni na spletni strani do 5.6.2020, uradni pa 12.6.2020. Zaključne prireditve s podeljevanjem priznanj letos žal ne bo. Zmagovalni filmi  bodo objavljeni na naši spletni strani, priznanja učencev in potrdila mentorjev pa bomo poslali na šole.

Hvala, ker razumete nastale razmere in prilagoditve.

mag. Renata More, vodja tekmovanja

Objava v: Znanost mladini