Kategorija: SD Dolenjske in Bele krajine

Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajine, 1. in 2. knjiga

V SdDBk smo lansko leto zasnovali zbirko Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajine, katere namen javnosti predstaviti  neobjavljena, prezrta ali pozabljena besedila avtoric in avtorjev, povezanih z Dolenjsko in Belo krajino. Lansko jesen je izšla zbirka otroških pesmi Vere Albreht, ki jih je ilustrirala Tea Skupek. Knjiga bo letos prišla v marsikateri dolenjski dom, saj jo je novomeška enota Društvo prijateljev mladine Mojca izbrala za novoletno obdarovanje otrok.

Druga knjiga v zbirki so pravljice Ilke Vašte. Avtorica je Nove pravljice – besedilo in ilustracije pripravila za tisk leta 1966, vendar do izida ni prišlo. Tipkopis in ilustracije hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto – Domoznanski oddelek in Posebne zbirke Boga Komelja. Knjiga je izšla septembra; obsega 85 strani, gradivo je lektorirala Marinka Cerinšek. Spremno besedo je napisala Milena Mileva Blažić.

Knjigi je možno kupiti (cena vsake posebej 15 evrov; obeh skupaj 20 evrov). Naročila sprejemamo na naslov sddbk17@gmail.com.

Jožica Jožef Beg

 

Objava v: SD Dolenjske in Bele krajine

Simpozij Večnaslovniška odprtost pravljic

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je 17. septembra 2020 v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto organiziralo mednarodni znanstveni simpozij Večnaslovniška odprtost pravljic; posnetek je dostopen na spletišču Video Arnes:

https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=cQmYQfMdydSJaLgHW8Q93dKg

https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=y1TfLQfTWuIPIiK4SKgWYP72

https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=vVdaga6KZ3WQgXFo8n8zhk78

Za tehnično izvedbo javljanja na daljavo in snemanje je v sodelovanju s tehnično službo KMJ poskrbela multimedijska skupina Šolskega centra Novo mesto.

Na simpoziju je sodelovalo 16 predavateljev iz Indonezije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Poljske, Avstrije (Dunaj, Gradec), Italije (Trst, Rezija) in Slovenije (Nova Gorica, Maribor, Ljubljana, Novo mesto). Zaradi oddaljenosti ali zdravstvenih razlogov so nekateri predavatelji sodelovali prek videokonference. Simpozij, ki ga je povezovala voditeljica Carmen L. Oven, se je zaključil s pripovedovanjem pravljic (nastopile so pripovedovalke Vesna Radovanovič s prekmursko, Luigia Negro z rezijansko, ddr. Mira Delavec s tuareško pravljico) in s predstavitvijo Novih pravljic Ilke Vašte.

Za simpozij je bil pripravljen zbornik povzetkov, zbornik celotnih prispevkov pa bo izšel predvidoma aprila 2021.

Jožica Jožef Beg

 

Objava v: SD Dolenjske in Bele krajine

Peticija za sistemsko ureditev dela učiteljev slovenščine

Podpis izjave na zunanji povezavi:
https://www.pravapeticija.com/za_sistemsko_ureditev_dela_uciteljev_slovenscine

Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.

Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).

Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …

Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.

Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.

Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.

O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.

Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.

V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine, Sekcija za didaktiko