Category: SD Dolenjske in Bele krajine

Za Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine je še eno uspešno leto

Zaključna prireditev literarnega natečaja poezije in kratke proze za leto 2022 je bila 8. junija  popoldne v Parku Rastoče knjige pri Knjižnici Mirana Jarca.  Številni obiskovalci so zaploskali nagrajenim in sodelujočim avtorjem in avtoricam,   v okviru novomeške Rastoče knjige pa prisostvovali odprtju  njenega novega kamnitega  lista  z vklesano mislijo, ki  jo je prispeval  slavnostni govornik dr. Milček Komelj. Misli o razvoju Rastoče knjige pa je povzel začetnik tega gibanja na Slovenskem dr. Janez Gabrijelčič.

Na sedmi razpis poezije in kratke proze z naslovom Misliti kot reka se je odzvalo 62 avtorjev in avtoric: 9 v skupini »osnovnošolci«, 8 v skupini »srednješolci« in 45 v skupini »odrasli«. Člani dveh ocenjevalnih komisij so pregledali 113 besedil v poeziji in kratki prozi: 11 osnovnošolskih, 11 srednješolskih in 91 prispevkov odraslih udeležencev. Razpisan je bil tudi plakatni natečaj, na katerega so se odzvali 3 avtorji, njihovi  plakati so bili razstavljeni na prireditvi.

Simbolične nagrade in priznanje so  na zaključni prireditvi prejeli:

  • skupina osnovnošolci: Maša Gospodarič, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, za pesem Voda
  • skupina srednješolci: Larisa Rataj, Gimnazija Novo mesto, za zgodbo Ura; Čandrika Sečnik, ŠC Novo mesto, SZKŠ, za pesem Med bregovoma
  • skupina odrasli:

poezija: Rezka Povše (vkrkovzetje, vkolpovzetje, balada o Dragonji); Lidija Pirc (Drevo je brat in sestra reka), Petra Koršič (Biti)

proza: Eva Kardelj Cvetko (Voda), Nataša Komarov (Po nedolžnem zaprta), Branka Pirc (Impulz za harmonijo s stvarstvom)

Prireditev, ki jo je SdDBk pripravilo v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, je povezovala Carmen L. Oven, kulturni program pa so oblikovali nagrajeni avtorji in mladi glasbeniki – osmošolca citrarka Žana Jelinič in pevec Janez Strašek ter srednješolec harmonikar Luka Ban.

Nagrajenci in ostali sodelujoči  so prejeli še zbornik, ki je prvič izšel v barvah. V njem je poleg vsaj enega besedila vsakega udeleženca natečaja in poročila o delu Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine objavljan prispevek Tomaža Koncilije o motivu Krke v delih dolenjskih avtorjev; razglednice iz domoznanske zbirke Knjižnice Mirana Jarca je pripravila stalna sodelavka društva, bibliotekarka Mateja Kambič; Andrej Jakobčič pa je prispeval nekaj svojih fotografij reke Krke. Zbornik, ki ga je oblikoval Ivo Šteblaj, je tiskal BS Teams.

Društvo se lahko pohvali z letom 2021 kot uspešnim letom kljub omejitvam javnega življenja. Uspelo je uresničiti celoten program. Člani društva so izvedli zaključno prireditev šestega literarnega natečaja z izdajo zbornika; zaključili plakatni natečaj o odnosu do slovenskega jezika, z razstavo plakatov v Knjižnici Mirana Jarca pa pospremili med bralce tudi tretjo knjigo iz zbirke Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajine, to je noveleta Ivana Tavčarja Otok in Struga, s katero smo v društvu obeležili 170. obletnico pisateljevega rojstva. Knjiga obsega 79 strani, ilustracije so delo Vide Cizel, bogato spremno besedo pa je napisal dr. Miran Hladnik, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Junija je društvo gostilo devet članov  Lektorskega društva Slovenije, s katerimi so se v jezikovni delavnici  pogovarjali o jezikovnih zadregah piscev slovenskega jezika.

Tudi v letu  2022 delo poteka po načrtu. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo 4. marca v društvu s spletnim dogodkom obeležili rojstni dan Josipa Jurčiča, dolenjskega rojaka, ki je utemeljil pripovedništvo v slovenski književnosti. V predavanju je dr. Urška Perenič, avtorica monografije o Josipu Jurčiču, predstavila svež pogled na Jurčiča kot meščanskega avtorja, ki bi si zaslužil, da ga kot slovenskega  klasika, ki je sooblikoval tedanjo slovensko družbo, bolj poznamo. V svojih delih je ustvaril številne zanimive like; pisal je o vseh temah, o katerih je kasneje pisal tudi Cankar.

Program Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine podpirata Mestna občina Novo mesto in  Krka, d. d., za kar se jim člani društva iskreno zahvaljujemo. Društvo odlično sodeluje s Knjižnico Mirana   Jarca Novo mesto, ki nudi strokovno pomoč in prostor za izvedbo zaključne prireditve literarnega natečaja  in drugih aktivnosti iz društvenega programa, ter  z Javnim skladom za kulturne dejavnosti. V lanskem letu smo začeli sodelovati tudi z Bralnim društvom Slovenije, s katerim jih povezuje skupni cilj: krepitev bralne kulture. Kot uspešno ocenjujemo tudi sodelovane z mediji, kot so Dolenjski list, Vaš kanal in radio Krka, saj poročajo o naših večjih aktivnostih. Vsega tega si želimo tudi v prihodnje.

Marinka Cerinšek, tajnica SdDBk

Foto: Bojana Medle

 

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine

Druga lektorska delavnica v Novem mestu

V soboto, 18. 6. 2022, je bila v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu 2. lektorska delavnica Lektorskega društva Slovenije in Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine. Udeleženci delavnice smo razpravljali o rabi velike in male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, rabi predloga preko, brezpredložni vezavi nekaterih glagolov (sanjati prevod, misliti nov svet, živeti avtomobile, zmagati tekmo), o slogovnih popravkih itd. Srečanje smo zaključili z ugotovitvijo o koristnosti izmenjave mnenj o jezikovnih in pravopisnih vprašanjih, na katere naletimo pri lektoriranju besedil. Pogovor bomo nadaljevali naslednje leto v približno istem času. (J. J. B.; foto: Kristina M. Pučnik)

 

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine

6. literarni natečaj SdDBk

Šesti literarni natečaj SdDBk

10. junija 2021 se je v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto s podelitvijo nagrad in izidom zbornika zaključil že šesti natečaj poezije in kratke proze. Nagrajeni osnovnošolci in srednješolci so poleg priznanja prejeli knjižno nagrado, avtorji in avtorice iz skupine odraslih pa stekleni izdelek Ateljeja Vidmar z motivom novomeškega vodnjaka in začetnimi verzi Kettejeve pesmi Na trgu. Podeljena so bila tudi priznanja nagrajencem likovnega natečaja na temo Slovenščina – moj, tvoj, vaš jezik, ki je bil sicer razpisan že v sklopu petega natečaja, vendar je bil zaradi objektivnih okoliščin podaljšan do decembra 2020.

Vsi udeleženci natečaja so dobili zbornik, v katerem so poleg njihovih prispevkov in letne kronike društva objavljeni članki o Veri Albreht. Izid zbornika v fizični obliki in tudi bogato kulturno prireditev sta omogočili Mestna občina Novo mesto ter glavna pokroviteljica natečaja in zaključne prireditve – Krka, d. d., Novo mesto.

Jožica Jožef Beg

Objava v: SD Dolenjske in Bele krajine

Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajine, 1. in 2. knjiga

V SdDBk smo lansko leto zasnovali zbirko Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajine, katere namen javnosti predstaviti  neobjavljena, prezrta ali pozabljena besedila avtoric in avtorjev, povezanih z Dolenjsko in Belo krajino. Lansko jesen je izšla zbirka otroških pesmi Vere Albreht, ki jih je ilustrirala Tea Skupek. Knjiga bo letos prišla v marsikateri dolenjski dom, saj jo je novomeška enota Društvo prijateljev mladine Mojca izbrala za novoletno obdarovanje otrok.

Druga knjiga v zbirki so pravljice Ilke Vašte. Avtorica je Nove pravljice – besedilo in ilustracije pripravila za tisk leta 1966, vendar do izida ni prišlo. Tipkopis in ilustracije hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto – Domoznanski oddelek in Posebne zbirke Boga Komelja. Knjiga je izšla septembra; obsega 85 strani, gradivo je lektorirala Marinka Cerinšek. Spremno besedo je napisala Milena Mileva Blažić.

Knjigi je možno kupiti (cena vsake posebej 15 evrov; obeh skupaj 20 evrov). Naročila sprejemamo na naslov sddbk17@gmail.com.

Jožica Jožef Beg

 

Objava v: SD Dolenjske in Bele krajine

Simpozij Večnaslovniška odprtost pravljic

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je 17. septembra 2020 v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto organiziralo mednarodni znanstveni simpozij Večnaslovniška odprtost pravljic; posnetek je dostopen na spletišču Video Arnes:

https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=cQmYQfMdydSJaLgHW8Q93dKg

https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=y1TfLQfTWuIPIiK4SKgWYP72

https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=vVdaga6KZ3WQgXFo8n8zhk78

Za tehnično izvedbo javljanja na daljavo in snemanje je v sodelovanju s tehnično službo KMJ poskrbela multimedijska skupina Šolskega centra Novo mesto.

Na simpoziju je sodelovalo 16 predavateljev iz Indonezije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Poljske, Avstrije (Dunaj, Gradec), Italije (Trst, Rezija) in Slovenije (Nova Gorica, Maribor, Ljubljana, Novo mesto). Zaradi oddaljenosti ali zdravstvenih razlogov so nekateri predavatelji sodelovali prek videokonference. Simpozij, ki ga je povezovala voditeljica Carmen L. Oven, se je zaključil s pripovedovanjem pravljic (nastopile so pripovedovalke Vesna Radovanovič s prekmursko, Luigia Negro z rezijansko, ddr. Mira Delavec s tuareško pravljico) in s predstavitvijo Novih pravljic Ilke Vašte.

Za simpozij je bil pripravljen zbornik povzetkov, zbornik celotnih prispevkov pa bo izšel predvidoma aprila 2021.

Jožica Jožef Beg

 

Objava v: SD Dolenjske in Bele krajine

Peticija za sistemsko ureditev dela učiteljev slovenščine

Podpis izjave na zunanji povezavi:
https://www.pravapeticija.com/za_sistemsko_ureditev_dela_uciteljev_slovenscine

Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.

Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).

Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …

Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.

Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.

Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.

O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.

Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.

V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine, Sekcija za didaktiko