vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, bo letos potekal od 3. do 5. oktobra 2019 v Novem mestu s strokovno ekskurzijo na Reko in v Gorski kotar (Hrvaška).
Naslovna tema letošnjega kongresa bo Slovenski jezik in njegovi sosedje.
Delovni naslovi načrtovanih sekcij predavanj:
– Sosedski jeziki,
– Pravopisno domačenje tujih lastnih imen,
– Slovenska in neslovenska narečja v stiku,
– Lirika slovenske moderne,
– V svetu Cankarjeve dramatike,
– Razvoj in tipi pisav,
– Slovanske književnosti v učnem načrtu predmeta slovenščina: učna ura z literarnimi besedili.
Delovni naslovi načrtovanih okroglih miz:
– Posodobitev učnega načrta za predmet slovenščina v srednji šoli,
– Slovenski jezik v visokem šolstvu ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani,
– Slovenščina za tujce v slovenski javni šoli.
V okviru spremljevalnega programa sta v Novem mestu predvidena vožnja s splavom po Krki s prigrizkom in vodeni ogled mesta.
V soboto, 5. 10. 2019, bo celodnevna strokovna ekskurzija na Reko in v Gorski kotar (ogled razstave o hrvaški glagolici v Univerzitetni knjižnici na Reki, vodeni ogled Reke, kosilo/večerja v okolici Čebra/Čabra v Gorskem kotarju, predstavitev slovenskega jezika in kulturne stvarnosti v Gorskem kotarju).
Na kongres se bo možno prijaviti na domači strani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije www.zdsds.si od 1. 5. 2019 dalje.
Vabljeni!
Predsedstvo Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
Slovenski slavistični kongres Slovenistika in slavistika v zamejstvu: Videm 2018
Videm/Udine/Udin, 27.–29. september 2018
Predstavitev kongresa
Po nekaj letih nas spet čaka daljše stanovsko druženje, tudi zato, ker smo uspeli združiti organizatorske moči z našimi zamejskimi kolegi z univerze v Vidmu. Letošnji tridnevni kongres v Vidmu bo predstavil in tudi analiziral zamejske razmere pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature, začenši z načini in oblikami ohranjanja slovenskega ustnega izročila med ljudmi, do uporabe slovenskega jezika in narečij v medijih in vse do poučevanja slovenskega jezika na italijanskih univerzah. Dovolj jasno se bo lahko orisal tudi trenutni položaj slovenistik med slavistikami v različnih delih Italije. Ob zamejski literaturi bosta v osredju še dve jubilejni temi, ki sta povezani z zahodnim slovenskim zamejstvom: prva svetovna vojna in Ivan Cankar. Tridnevni dogodek bo sklenila celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo).
Ni vsako leto priložnost, da se organizacijsko čezmejno povežemo – tokrat nam je zahvaljujoč pripravljenosti videmskih kolegov uspelo in zato vsi skupaj upamo, da se nam boste pridružili v čim večjem številu. Vabljeni! Andreja Žele (predsednica ZD SdS)
Andreja Žele in Matej Šekli (ur.): Slovenski slavistični kongres, Videm 2018. Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2018. 408 str. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 28).
Kdo v Italiji obiskuje vrtce in šole v slovenskem jeziku
Ester Derganc (Bazovica pri Trstu)
Zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika
Biserka Cesar (Bazovica pri Trstu)
Učim se govoriti, pisati in brati po slovensko: pouk slovenskega jezika v osnovni šoli
Vesna Jagodic (Špeter)
Poučevanje slovenščine na Državni večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru
Antonio Banchig (Čedad)
Slovenščine ni, lahko pa bi bila
Tadej Pahor
Stanje slovenskega jezika na slovenskih zamejskih šolah
Lara Pižent (Univerza v Vidmu)
Med Baltikom in Furlanijo: primerjava dveh didaktičnih pristopov pri posredovanju slovenskega jezika in kulture
Rada Lečič (Univerza v Trstu, Filozofska fakulteta)
Pisanje učbenikov slovenščine za Italijane
Karin Marc Bratina (Univerza v Trstu, Visoka šola za prevajalce in tolmače)
Slovenščina na študiju prevajanja in tolmačenja v Trstu
Polona Liberšar (Univerza v Padovi)
Študij slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi
Sanja Pirc (Univerza “La Sapienza” v Rimu)
Percepcija slovenskega jezika in kulture na največji italijanski univerzi “La Sapienza” v Rimu
Karin Radovič
Marija Franca in njene Šavrinske zgodbe
Sara Tracogna
Esperimenti di mediazione linguistica e culturale: cosa può dire Kakorkoli al di fuori del contesto lubianese?
Sara Basaldella
L’esperienza di traduzione di una parte di uno dei piů grandi inni alla figura materna, il romanzo Na klancu di Ivan Cankar
Luigi Pulvirenti
Tri mesta, dva jezika, eno srce: življenjska in poklicna pot Rimljana, udomačenega na Slovenskem
19.30–22.00 Večerja s slavnostno podelitvijo priznanj, Astoria Hotel Italia, Piazza XX Settembre 24, Videm, www.hotelastoria.udine.it
_____________________________________
Sobota, 29. septembra 2018
Celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo), vodi Matej Šekli (en avtobus za 50 udeležencev, PRIJAVA NA EKSKURZIJO NI VEČ MOGOČA).
08.00: odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novi Gorici
09.00: odhod avtobusa s Trga prvega maja (Piazza 1 Maggio) (zbor na zahodni strani pod gradom ob koncu Maninove ulice (via Manin)) v Vidmu (Udine)
10.00–12.00: predstavite rezijanske jezikovne in kulturne stvarnosti v Rozajanski kultürski hïši na Rávanci (Prato di Resia) v Reziji, vodi Luigia Negro, sodeluje tudi rezijanska folklorna skupina Ti rozajanski plesawci
12.00–14.00: kosilo v restavraciji (Osteria Alla Speranza) v Bili (San Giorgio) z rezijanskimi jedmi, na jedilniku ćalčüne ter jid nu sër ponöw
14.30–16.00: ogled Muzea tih rozajanskih judí (Muzej rezijanskih ljudi) v Plocavi hïši in Muzea brüsarja (Muzej brusačev) na Solbici (Stolvizza), vodi Luigia Negro
17.30: prihod avtobusa na Trg prvega maja (Piazza 1 Maggio) v Videm (Udine)
18.30: prihod avtobusa na avtobusno postajo v Novi Gorici
Istočasno s kongresnim dogajanjem bo potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 3. 6. IN NAZADNJE SPREMENJEN 23. 9. 2018.
Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Organizatorji: Slavistično društvo SlovenijeSlavistično društvo Trst–Gorica–VidemUniverza v Vidmu, Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vedeUniversità degli Studi di Udine, Dipartimento di Lingue e letterature, comunicazione, formazione e societàUniversitât dal Friûl, Dipartiment di Lenghis e leteraduris, comunicazion, formazion e societât
Slovenski slavistični kongres 2017: program in prijavnica
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 22. septembra 2017 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v šolstvu oziroma izobraževanju, zato bomo po plenarnih predavanjih pozornost namenili slovenščini na nacionalnem preverjanju znanja in na maturi.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Kotizacija znaša 25 EUR za člane in 35 EUR za nečlane. V kotizacijo so vključeni prigrizki in kava med odmori, ne pa tudi ostali obroki.
prof. dr. Andreja Žele
Aktualno o slovenščini v šolah in izobraževanju nasploh. Enodnevni Slovenski slavistični kongres 2017
Čas in kraj kongresa: 22. september 2017, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2
Časovni razpored
8.00–9.00 Registracija (pritličje FF)
9.00–9.30 Odprtje Slovenskega slavističnega kongresa in istočasnega Mednarodnega srečanja mladih humanistov: pozdrav dekanje FF UL Branke Kalenić Ramšak, nagovora Andreje Žele in Lidije Rezoničnik ter glasbeni vložek (nastop študentk Muzikologije FF UL: Maia Juvanc – violina, Karmen Lesjak – violončelo) – Predavalnica 34 (pritličje FF)
9.50–10.10 Luka Pernek: Slovenščina v kontekstu kulturne vzgoje pri učencih s posebnimi potrebami
10.10–10.30 Maja Dolinar: Strategije za učence slabše bralce pri pouku književnosti
10.30–11.00 Čas za razpravo (moderatorka Andreja Žele)
11.00–11.30 Odmor za kavo
11.30–12.30 Nataša Jakop (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): E-delavnica o uporabi slovarskega portala Fran – Predavalnica 34 (pritličje FF)
Nataša Jakop o uporabi portala Fran
12.30–13.15 Delovno srečanje društva oziroma njegovega širšega upravnega odbora – Predavalnica 34 (pritličje FF)
13.15–14.30 Odmor za kosilo
14.30–17.30 Okrogla miza o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) – Didaktična učilnica (prizidek FF)
Z uvodnimi predstavitvami sodelujejo članice Predmetne komisije za slovenščino znotraj Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja: Milena Kerndl, svetovalka za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo, Milena Čuden, Ljiljana Mićović Struger, Neža Ritlop, Katarina Rigler Šilc in Saša Masterl (Državni izpitni center), razpravo povezuje Andreja Žele
14.30–16.00 Aktualno o maturi – Predavalnica 34 (pritličje FF)
14.30–14.45 Klemen Godec: O maturi iz slovenščine na slovenski gimnaziji na avstrijskem Koroškem
14.45–15.00 Maja Melinc Mlekuž: Pozitivni vidiki zasnove mature v slovenskih šolah v Italiji
15.00–15.15 Igor Saksida: Razvojne dileme slovenščine na splošni maturi
15.15–15.30 Irena Velikonja Kolar: Književni pouk pri slovenščini v srednji šoli in esej na splošni maturi
15.30–15.45 Kozma Ahačič: Razvojne dileme jezikovnega pouka slovenščine in matura
15.45–16.00 Matej Šekli: Jezikovni pouk pri slovenščini v srednji šoli in razčlemba neumetnostnega besedila na splošni maturi
16.00–17.30 Čas za razpravo (moderatorka Boža Krakar Vogel)
18.30–21.00 Neformalno pokongresno družabno srečanje z večerjo v restavraciji Emonska klet, Plečnikov trg 1, Ljubljana
Istočasno s kongresnim dogajanjem bo na FF v didaktični učilnici in kletni učilnici 018 potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 27. 6. 2017 IN NAZADNJE POSODOBLJEN 17. 9. 2017.
Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 23. septembra 2016 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v prevodih, zato bosta po plenarnih predavanjih izvedeni dve prevajalski delavnici, ena za študente in ena za učitelje, prevajalce in ostale.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Učiteljem še sporočamo, da jim bomo za udeležbo na kongresu izdali potrdila, s katerimi lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Ljubljana, 28. 6. 2016
prof. dr. Andreja Žele
PROGRAM 27. SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Iz jezika v jezik: slovenščina v prevodih
Čas in kraj kongresa: 23. september 2016, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, predavalnica 34
Okvirna kongresna časovnica
8.00–9.00 Registracija (Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.)
9.00–9.30 Predavalnica 34; Pozdravni nagovori (predsednica ZDSDS red. prof. Andreja Žele, prodekan FF izr. prof. dr. Martin Germ, red. prof. dr. Marko Jesenšek in predsednica DSKP izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec), glasbeni program (Marjetka Mavri)
9.30–9.45 Odmor za kavo
9.45–10.45 Predavalnica 34; Predavanja
Vanesa Matajc: Svetovna in slovenska književnost v slovenskem jeziku v gimnazijskih berilih Marija Zlatnar Moe: Koliko Hamletov pravzaprav imamo: primerjava šestih slovenskih prevodov Đurđa Strsoglavec: Prevodna slovenščina – skrbna mati ali zlobna mačeha?
10.45–11.15 Čas za diskusijo po predavanjih
11.15–11.30 Odmor za kavo
11.30–13.00 Predavalnica 34; Občni zbor; potrditev članov UO, potrditev novih častnih članov in napoved načrtovanih vsebin za leto 2017
Marija Zlatnar Moe: Spremenjeno s prevodom: zakaj so prevodi istega besedila tako različni? Lidija Rezoničnik in Nina Zavašnik: Prevajalska delavnica za študente
19.00–21.00 Srečanje na Tomšičevi 12, kjer ima sedež Društvo slovenskih književnih prevajalcev; podelitev priznanj in pogostitev.
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Program je bil nazadnje posodobljen 23. 9. 2016.
Vsi udeleženci in obiskovalci kongresa pristanejo, da bodo v primeru tonskega ter video ali foto snemanja prireditve lahko posneti tudi sami. Fotografije ter avdio- in videoposnetke lahko organizator (Zveza društev Slavistično društvo Slovenije) javno objavi (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.
Ves čas kongresa bodo na kongresnem prizorišču knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.
Ob štiridesetletnici pokrajinskih slavističnih društev
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 25. septembra 2015 v Mestnem muzeju Ljubljana. Letos praznujemo 40-letnico ustanovitve zveze pokrajinskih društev Zveze društev SdS, zato bodo v uvodnem delu kongresa ta društva predstavila zgodovino svojega delovanja, poleg dveh osrednjih plenarnih predavanj o najnovejših odkritjih na področju jezika in literature pa popoldne načrtujemo še aplikativne delavnice o slovenščini v šoli in okroglo mizo o problematiki slovenščine in Slovencev v zamejstvu.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju.
prof. dr. Andreja Žele
PROGRAM 26. SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, 25. september 2015
8.30–9.00 Registracija (Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.)
9.00–9.15 Nagovor z glasbenim nastopom
9.15–11.00 40-letnica delovanja pokrajinskih društev: kratke predstavitve (predseduje Vita Žerjal Pavlin)
11.00–11.30 Premor za kavo
Plenarna predavanja Aktualno v slovenistiki
11.30–11.50 Miran Hladnik: Kam slovenistika
12.00-12.20 Boža Krakar Vogel: Nekaj novosti iz teorije in prakse književnega pouka – teze
12.30-13.30Okrogla miza Slovenistike v zamejstvu – aktualno stanje
(avtorji uvodnih prispevkov: Elizabeta Jenko, Miran Košuta in Andrej Leben, moderatorka Milena Mileva Blažić)
13.30-15.00 Odmor za kosilo
Delavnice (izbirno)
15.00-16.30 Hotimir Tivadar: Pravorečje pri pouku v slovenskih šolah/
Mojca Smolej: O težavah pri pouku skladnje
16.40-18.10 Alojzija Zupan Sosič: Sodobna slovenska književnost/
Marjan Dolgan Vznemirljiva literarna Ljubljana, vodeni ogled po Ljubljani; zbirno mesto: Trg francoske revolucije, pred Križankami
Avtor Literarnega atlasa bo občinstvo popeljal s Trga francoske revolucije po Vegovi ulici na Kongresni trg ter v Valvasorjevo in Tomšičevo ulico. Vmes bo med drugim izvedelo: Kje je kmetijstvo izvedlo največje posilstvo gledališča v zgodovini slovenske književnosti? Kje so hranili skrivni fond D? Kdo je bil zgrožena priča aretacije v NUK-u? Kdo je zahajal v Pekel? Kje je pandemonij in kdo ga je opisal? Kdo je oprezal za mladim dekletcem pred Nunskim samostanom?
Kje je policija vohljala za književnikom z mikrofonom in kdo ga je našel? Katero stavbo krasi “češpljev kompot” in kateri oblastnik je naskočil književnike v privesku stavbe?
19.00 Slavnostni zaključek z večerjo in podelitvijo priznanj (Skriti kot v podhodu Ajdovščina, nastopa Brkinski trio)
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Program je bil nazadnje posobljen 20. 9. 2015.
Vsi udeleženci in obiskovalci kongresa pristanejo, da bodo v primeru tonskega ter video ali foto snemanja prireditve lahko posneti tudi sami. Fotografije ter avdio- in videoposnetke lahko organizator (Zveza društev Slavistično društvo Slovenije) javno objavi (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.
Ves čas kongresa bodo na kongresnem prizorišču knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.
Slovenski slavistični kongres, Ljubljana, september 2015
Navodila za zbornik oz. bilten Slavističnega društva Slovenije v letu 2015, ki bo izšel v začetku oktobra in bo z referati predstavljen 25. septembra 2015 na enodnevnem kongresu v Ljubljani
Spoštovani stanovski kolegi,
tudi letos smo se po zgledu lanskega leta odločili, da izdamo letni bilten Slavističnega društva Slovenije. Vsebinsko se bo navezoval na letošnjo 40-letnico obstoja zveze pokrajinskih društev v Zvezi slavističnih društev Slovenije (ZSdS). Ustanovitev zveze pokrajinskih društev je bila potrjena l. 1975 na občnem zboru slovenistov in slavistov v Postojni.
Na zadnji seji UO Slavističnega društva Slovenije 16. 1. 2015 smo soglašali, da bo letošnji bilten oz. zbornik sestavljen iz prispevkov o zgodovinah delovanja pokrajinskih slavističnih društev, tako bi z lanskim in letošnjim zbornikom vsebinsko zaokrožili predstavitev delovanja Slavističnega društva Slovenije. Dodani bosta še poročili oz. predstavitvi predvidenih dveh delavnic.
Prispevke pričakujemo najkasneje do 1. junija 2015.
Nekaj tehničnih navodil in rokov za oblikovanje in oddajo prispevkov je dosegljivih na strani Navodila avtorjem.
Predsednica SdS:
prof. dr. Andreja Žele
Organizacija Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2015:
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Slavistično društvo Ljubljana
Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2015:
Strokovni posvet ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije – dan odprtih vrat, 3. 10. 2014
Matjaž Zaplotnik, Zoltan Jan in Peter Planinc na Občnem zboru ZDSDS 2014 (foto: Miran Hladnik).
80-letnico Slavističnega društva Slovenije bomo zaznamovali na dnevu odprtih vrat oz. 25. slovenskem slavističnem kongresu, ki bo 3. oktobra 2014 v Mestnem muzeju v Ljubljani, Gosposka 15.
Poseben strokovni posvet tokrat nadomešča vsakoletni slavistični kongres, saj želimo strokovno znanstvenemu srečanju zaradi visokega jubileja dati tudi slavnostni značaj. Poleg dopoldanskih slavnostnih plenarnih predavan načrtujemo še popoldansko ekskurzijo po literarno kulturni Ljubljani, okroglo mizo o aktualni družbeni vlogi društev javnem interesu in občni zbor društva. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi bilten s predavanji ter s seznami častnih članov in lokacij kongresov in z ustreznim slikovnim materialom.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se pridružite našemu enodnevnemu srečanju.
Boža Krakar Vogel
Program: Dopoldne: 9.30–10.00: Slovesen uvodni del z nagovori – župan Ljubljane Zoran Janković, vodja službe za jezik pri Ministrstvu za kulturo dr. Simona Bergoč, dr. Aleksander Skaza, dr. Boža Krakar Vogel
Aleksander Skaza
10.00–11.00: Plenarna predavanja
1. Aktualna vprašanja slovenščine, slovenistike in slavistike – akad. prof. dr. Matjaž Kmecl (častni meščan Ljubljane)
2. Slavistično društvo skozi čas – prof. dr. Andreja Žele
3. SdS v (živih) slikah: multimedijski prikaz – prof. dr. Miran Hladnik, Matjaž Zaplotnik
Odmor
11.30–13.30 Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
13.30–15.30 Prosto za kosilo
Popoldne: 15.30–17.30 Izbirno:
1. Vodeni ogled razstave Emona: mesto v imperiju (ob praznovanju 2000-letnice Emone) v Mestnem muzeju Ljubljana, nato kulturnozgodovinski sprehod po Ljubljani z mag. Andrejem Bartolom
2. Okrogla miza: So strokovno stanovska društva še potrebna? Udeležba predstavnikov sorodnih društev: zgodovinsko, geografsko, lektorsko, bibliografsko, slavistično. Uvodničarji: predsedniki društev.
19.30–23.00 Družabni večer s podelitvijo priznanj SdS v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina
Boža Krakar Vogel in Peter Planinc
Vika Slabe in Alenka Šivic Dular postaneta častni članici
24. Slovenski slavistični kongres, Vipava in Nova Gorica,
3.-5. oktober 2013
Letošnji slavistični kongres bo od 3. do 5. oktobra 2013 v Vipavi in Novi Gorici. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena novi novogoriški slovenistiki oz. slavistiki. Druge teme so posvečene še besedju v besedilih in slovarjih, manj znanemu Miklošiču, slovanskim literaturam v slovenski kulturi, čezpredmetnim ciljem pri pouku slovenščine, diferenciaciji pri pouku slovenščine, prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po poteh Soške fronte.
Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da najkasneje do 21. 9. 2013 izpolnite elektronsko prijavnico, ki jo najdete na teh spletnih straneh.
Učiteljem še sporočamo, jim za udeležbo na kongresu v petek, 4. 10 2013., ZRSŠ izda potrdilo, s katerim lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Pred kongresom bomo razposlali izvod nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine. Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim večjem številu vidimo na oktobrskem kongresu.
Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013
Mestna občina Nova Gorica
Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013
• Ernesta Dejak Furlan, predsednica SD Nova Gorica,
• Sonja Žežlina, podpredsednica SD Nova Gorica,
• Nejc Ivančič, blagajnik SD Nova Gorica,
• dr. Zoran Božič, član UO SD Nova Gorica,
• Adrijana Špacapan, članica UO SD Nova Gorica,
• Ana Ogrič, članica UO SD Nova Gorica,
• dr. Katja Mihurko Poniž, dekanja Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici,
• dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije,
• Petra Jordan, tajnica SD Slovenije,
• Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska SD Slovenije.
V širšem organizacijskem odboru letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa poleg zgoraj navedenih sodelujejo še
• profesorice številnih šol, predvsem Škofijske gimnazije Vipava, Gimnazija Nova Gorica in Šolskega centra Nova Gorica,
• Petra Bajec, Mestna občina Nova Gorica,
• Melanija Kerševan, Krajevna skupnost Nova Gorica,
• Maruška Agrež, SD Slovenije.
Podporniki in sponzorji 24. Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013
Občina Vipava Gimnazija Nova Gorica HIT Nova Gorica
Letošnji slavistični kongres bo od 27. do 29. 9. 2012 na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, Titov trg 5. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena slovenistiki/slavistiki, kakor se po načelih medkulturnosti in meddisciplinarnosti razvija na Univerzi na Primorskem. Druge teme so posvečene še prevajanju iz slovenščine v druge slovanske jezike, lektorstvu v medkulturnem položaju, didaktičnim prizadevanjem za razvijanje pismenosti (predavanja, delavnice), prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Na občnem zboru bomo imenovali nova častna člana in volili novo vodstvo. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po morju in kopnem.
Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da najkasneje do 15. 9. 2012 izpolnite elektronsko prijavnico, ki jo najdete na tej spletni strani.
Učiteljem še sporočamo, jim za udeležbo na kongresu v petek, 28. 9., ZRSŠ izda potrdilo, s katerim lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Pred kongresom bomo razposlali izvod nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine. Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim
Vtisi predsednice s slavističnega kongresa v Mariboru (6. 10. 2011)
Pri odločanju, kaj zapisati v pokongresno poročilo za zainteresirane bralce – ali povzeti strokovno kongresno dogajanje ali našteti nekaj vidnejših “stranskih učinkov” tega zborovanja, sem si izbrala slednje. Najprej zato, ker je strokovni del kongresa dovolj tehtno predstavljen v zborniku, pa še zato, ker bi tudi skopi povzetek bil za priložnostne bralce dosti predolg in nemara duhamoren. Zato rajši poročam o svojem videnju pomembnih izstopajočih “stranskih produktov”:
– da so se mariborske kolegice in kolegi izkazali kot dobri strokovnjaki in prepričljivi predavatelji, pa kot odlični organizatorji in gostitelji;
– da je Tone Partljič ne le humoristični pisatelj in dramatik, ampak tudi zelo razgledan in slikovit pripovedovalec o kulturno zgodovinskem dogajanju;
– da so bili predavatelji v glavnem uvidevni in s svojimi nastopi niso bistveno skrajševali časa svojim naslednikom;
– da je bilo potrebno obravnavati in zato smiselno uvrstiti v program didaktične probleme srednjih strokovnih in poklicnih šol, motivacijo dijakov in rešitve pri poklicni maturi in zaključnem izpitu;
– da nam med mladino raste vrsta odličnih diplomantov, ki znajo napisati dober daljši tekst (diplomsko nalogo), ga ustrezno zgostiti v krajši članek in suvereno podati njegovo (še krajšo) predstavitev;
– da se je kot zadetek v polno izkazala lektorska sekcija s predavanji in okroglo mizo o stanovskih problemih, ki jih povzroča nelojalna konkurenca neprofesionalnih lektorjev;
– da je strah sicer redkih zaslepljenih osebkov pred zgodnjim uvajanjem angleščine v šolski sistem odveč, saj se bodo otroci učili le igric in pesmic, ne pa tudi bolj zahtevnega branja in pisanja;
– da je kultura dialoga novodobnih jezikoslovcev vodnikov močno naslonjena na tradicijo;
da se namenoma nismo spotikali ob tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj bo čas za tehtno razpravo na posvetu 11. novembra;
– da je dr. Bernard Rajh odličen organizator in vodja ekskurzije, pa tudi sicer izjemna osebnost;
– da je bila pozornost obiskovalcev žal premalo naklonjena predstavitvam knjig;
– da je k pretežno dobremu razpoloženju udeležencev poleg dobre strokovne in kulinarične ponudbe prispevalo tudi babje poletje;
– da dolgujemo zahvalo (redkim) medijem, ki so širili vedenje o nas in da razumemo mlačnost in malobrižnost onih, ki tega niso naredili, saj se letos za nas niso zmenili niti državni financerji; eni in drugi imajo drugo leto priložnost, to zmoto poravnati.red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS, 6. oktobra 2011
Čestitka ob zaključku kongresaRadi bi čestitali mariborski univerzitetni slavistiki in mariborskemu ter vseslovenskemu slavističnemu društvu, organizacijskemu odboru in zlasti predsednicama dr. Alenki Valh Lopert in dr. Boži Krakar Vogel za izjemno uspešno izpeljan Slovenski slavistični kongres v Mariboru, ki nam bo ostal v najlepšem spominu. Zahvaljujemo se vam za gostoljubje in vam želimo še obilo uspešno izpeljanih projektov. Novogoriška “sekcija” iz Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in Gimnazije Nova Gorica: Sonja Žežlina, Vanja Gabrijelčič, Ana Ogrič, Simona Stres in Nejc R. Ivančič. V Novi Gorici, 3. oktobra 2011.
Pridružujem se zahvalam in pohvalam organizatorjem slavističnega kongresa, Ki so pripravili tehten in strokoven program ter kolegialno in prijateljsko vzdušje v Mariboru. Hkrati čestitam obema nagrajencema, ki sta si s svojima prispevkoma večkratno zaslužila izrečeno priznanje SDS.
Lp, Mirko. Vladimir Osolnik, Ljubljana, 4.oktobra 2011.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
pokongresne misli se počasi sestavljajo in ob tem smo nadvse vesele vseh vaših pozitivnih mnenj in pohval za izvedbo kongresa. To nam veliko pomeni. Seveda brez vseh referentov, udeleležencev, podpornikov, ki so večinoma kongres podprli v ”naturalijah” tudi mariborskega kongresa ne bi bilo. Tridnevno druženje zagotovo veliko pripomore k izmenjavi strokovnih mnenj in nadaljnjemu konstruktivnemu delu. Slovenski jezik je bil, je in bo naša skrb in naša ljubezen. Zato smo, kar smo – Slovenci. Tuji jeziki ne ogrožajo slovenščine, saj je jeziki niso nikdar – so jo le ljudje. Prijazen pozdrav iz totega Maribora.
V imenu mariborskega organizacijskega odbora SD Mb
Alenka Valh Lopert, predsednica, Melita Zemljak Jontes in Natalija Ulčnik, tajnici, Ines Voršič, blagajničarka. Maribor, 6. oktobra 2011.
Kratka refleksija o 22. Slovenskem slavističnem kongresu 2011 v Mariboru
Za osnovno- in srednješolskega učitelja je bila udeležba na letošnjem kongresu priložnost za strokovno spopolnjevanje na vseh področjih slovenističnega udejstvovanja, zlasti pa za vpogled v najsodobnejšo slovenistično znanstveno dejavnost, do katere učitelj v osnovni ali srednji šoli zaradi obsežnih pedagoških in obremenjujočih obšolskih obveznostih sicer nima ravno enostavnega dostopa.
Kongresno srečanje je bilo vsestransko pozitivno in koristno, kajti le v svoji stroki aktualno podkovan in široko interdisciplinarno razgledan pedagoški delavec je zmožen znanje uspešno in tvorno predati učencem. Letošnji kongres je udeležence izzval in pozval k širjenju obzorij, saj smo lahko natančneje spoznali manj odmevno raziskovalno dejavnost na mariborski slavistiki in uzavestili kulturnozgodovinski pomen premnogokrat zapostavljenega štajerskega prostora.
V trajnem spominu mi bodo ostali naslednji kongresni prispevki oziroma dogodki:
–– predavanji dr. Jožice Čeh Steger o literarni ekologiji ter dr. Branislave Vičar o odnosu do živali v Kunderovem romanu Neznosna lahkost bivanja;
–– jasna in strokovno podprta utemeljitev dr. Bože Krakar Vogel, zakaj dela z ekscesno tematiko ne sodijo v osnovnošolske učne načrte in potemtakem tudi ne v izbore za Cankarjevo tekmovanje;
–– ogled Maistrove knjižnice v Univerzitetni knjižnici Maribor;
–– kulturnozgodovinska ekskurzija po jugozahodnem delu Slovenskih goric pod vodstvom dr. Bernarda Rajha.
Nejc Rožman Ivančič, prof., Nova Gorica, 17. oktobra 2011
Tema letošnjega slavističnega kongresa je predstavitev mariborske slavistike. Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Pomembno: Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pridobite 1,5 točke. Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisotnost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ, ki vam bo potrdila o udeležbi poslal po pošti. Skratka, razlog več za prijavo na kongres, zato vas vabimo k prijavi, pred kongresom pa želimo še uspešen začetek novega šolskega leta.
Nasvidenje jeseni v Mariboru!
Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011: Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor,
Melita Zemljak Jontes, tajnica SD Maribor,
Natalija Ulčnik,tajnica SD Maribor,
Ines Voršič, blagajničarka SD Maribor, Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije,
Petra Jordan, tajnica Zveze društev SD Slovenije,
Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska.
Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:
Zveza društev Slavistično društvo
Slavistično društvo Slovenije Maribor
Podporniki Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:
TIC Maribor
(Zavod za turizem Maribor)
Gospa Alenka Glazer, profesorica Sadjarstvo in vinogradništvo Železnik
Izid kongresnega zbornika Slavistika v regijah – Maribor je finančno podprl Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Ljubljani. Tako bomo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo bomo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase.
Zamislili smo si naslednje sklope razpravljanja:
(1) knjižnojezikovni standard in govorice socialnih okolij;
(2) literarne upodobitve Ljubljane, govora Ljubljančanov in sodobne urbanosti na sploh;
(3) nacionalni, večkulturni in subkulturni vidik središča;
(4) sodelovanje z regionalnimi središči;
(5) študij slovenščine za tujce;
(6) recepcija sodobne slovenske književnosti v evropskih državah;
(7) literarna zgodovina in žensko avtorstvo.
Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, bomo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Njen delovni naslov je Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Spomniti se želimo tudi obletnice ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru; obeležili bomo 150-letnico rojstva A. P. Čehova.
Podrobne informacije o kongresu so vam na voljo na naslednjih straneh:
Sedemstočlanska stanovska organizacija slovenskih slovenistov in slavistov, ki združuje univerzitetne učitelje in sodelavce vseh slovenskih univerz, raziskovalce, učitelje slovenščine in drugih slovanskih jezikov v srednjih in osnovnih šolah, lektorje in študente ter izdaja osrednji reviji Slavistična revija ter Jezik in slovstvo, opravlja kulturno in izobraževalno poslanstvo. Vsako leto namreč v drugem kraju prireja Slovenski slavistični kongres, ki mu prisostvuje od 150 do 200 udeležencev. Po uspešnih kongresih v večini slovenski regionalnih središčih in po kongresih zunaj državnih meja, v Trstu, Celovcu, Monoštru in Zagrebu, se 21. Slovenski slavistični kongres po dvajsetih letih znova vrača v Ljubljano, politično, gospodarsko in kulturno prestolnico. In to ravno v letu, ko je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige. Organizira ga Slavistično društvo Slovenije skupaj s Slavističnim društvom Ljubljana.
Kongres, ki bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smo naslovili »Vloge središča — konvergenca regij in kultur«. Referenti prihajajo iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Pariz), pripravili smo izdajo zbornika s 40 prispevki, ki bodo med drugim skušali osvetliti, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev imelo središče.
Prva dva dneva kongresa bosta posvečena plenarnim in sekcijskim predavanjem v petih sklopih: Jezikovna norma in raba, Središčna in robna literarna polja, Urbana kultura in njene upodobitve, Slovenščina za tujce – doma in v svetu, Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Drugi dan popoldne bosta na sporedu tudi okrogla miza o aktualnih vprašanjih pouka slovenščine v teoriji in praksi, ter predstavitve strokovnih knjig in projektov naših članov. V soboto se bodo udeleženci odpravili na ekskurzijo v Novo Štifto, Ribnico in na Škrabčevo domačijo v Hrovači. Oba dneva bosta tudi kulturno obarvana: prvi dan si bodo udeleženci ogledali predstavo Krizantema na klavirju v Slovenskem mladinskem gledališču, drugi dan pa bodo izbirali med sprejemom v Državnem zboru RS ali literarnim sprehodom po Ljubljani. V petek dopoldan bo tudi redni občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije.
Soorganizatorji Slovenskega slavističnega kongresa 2010:
Ožji organizacijski odbor 21. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2010:
Andreja Pavle
Betka Pohlin
Irena Novak Popov
Matjaž Zaplotnik
Kongres so finančno podprli:
Izid kongresnega zbornika Vloge središča subvencionira
