Spoštovani,
na strani https://zdsds.si/kongres/prijavnica-kongres-2019/
je do konca avgusta mogoče oddati prijavo na letošnji
Slovenski slavistični kongres v Novem mestu.
Veselimo se srečanja z vami!
Predsedstvo Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
Spoštovani,
vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, bo letos potekal od 3. do 5. oktobra 2019 v Novem mestu s strokovno ekskurzijo na Reko in v Gorski kotar (Hrvaška).
Naslovna tema letošnjega kongresa bo Slovenski jezik in njegovi sosedje.
Delovni naslovi načrtovanih sekcij predavanj:
– Sosedski jeziki,
– Pravopisno domačenje tujih lastnih imen,
– Slovenska in neslovenska narečja v stiku,
– Lirika slovenske moderne,
– V svetu Cankarjeve dramatike,
– Razvoj in tipi pisav,
– Slovanske književnosti v učnem načrtu predmeta slovenščina: učna ura z literarnimi besedili.
Delovni naslovi načrtovanih okroglih miz:
– Posodobitev učnega načrta za predmet slovenščina v srednji šoli,
– Slovenski jezik v visokem šolstvu ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani,
– Slovenščina za tujce v slovenski javni šoli.
V okviru spremljevalnega programa sta v Novem mestu predvidena vožnja s splavom po Krki s prigrizkom in vodeni ogled mesta.
V soboto, 5. 10. 2019, bo celodnevna strokovna ekskurzija na Reko in v Gorski kotar (ogled razstave o hrvaški glagolici v Univerzitetni knjižnici na Reki, vodeni ogled Reke, kosilo/večerja v okolici Čebra/Čabra v Gorskem kotarju, predstavitev slovenskega jezika in kulturne stvarnosti v Gorskem kotarju).
Na kongres se bo možno prijaviti na domači strani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije na naslovu
https://zdsds.si/kongres/prijavnica-kongres-2019/
od 7. 5. 2019 dalje.
Vabljeni!
Predsedstvo Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
Slovenski slavistični kongres Slovenistika in slavistika v zamejstvu: Videm 2018
Videm/Udine/Udin, 27.–29. september 2018
Predstavitev kongresa
Po nekaj letih nas spet čaka daljše stanovsko druženje, tudi zato, ker smo uspeli združiti organizatorske moči z našimi zamejskimi kolegi z univerze v Vidmu. Letošnji tridnevni kongres v Vidmu bo predstavil in tudi analiziral zamejske razmere pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature, začenši z načini in oblikami ohranjanja slovenskega ustnega izročila med ljudmi, do uporabe slovenskega jezika in narečij v medijih in vse do poučevanja slovenskega jezika na italijanskih univerzah. Dovolj jasno se bo lahko orisal tudi trenutni položaj slovenistik med slavistikami v različnih delih Italije. Ob zamejski literaturi bosta v osredju še dve jubilejni temi, ki sta povezani z zahodnim slovenskim zamejstvom: prva svetovna vojna in Ivan Cankar. Tridnevni dogodek bo sklenila celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo).
Ni vsako leto priložnost, da se organizacijsko čezmejno povežemo – tokrat nam je zahvaljujoč pripravljenosti videmskih kolegov uspelo in zato vsi skupaj upamo, da se nam boste pridružili v čim večjem številu. Vabljeni!
Andreja Žele (predsednica ZD SdS)
|
Andreja Žele in Matej Šekli (ur.): Slovenski slavistični kongres, Videm 2018. Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2018. 408 str. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 28). |
Lokacija uvodnega dela kongresa:Palača Antonini Cernazai / Palazzo Antonini Cernazai / Palaç Antonini Cernazai
Ulica Tarcisia Petracca 8 / Via Tarcisio Petracco, 8 / Vie Tarcisi Petrac, 8
Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani
pritličje
Četrtek, 27. septembra 2018
| 09.00–09.30 | Registracija | |
| 09.30–10.00 | Pozdravni nagovori
|
|
| Andreja Žele, predsednica Slavističnega društva Slovenije | ||
| Marija Pirjevec Paternu, predsednica Slavističnega društva Trst–Gorica–Videm
Antonella Riem, predstojnica Oddelka za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede Univerze v Vidmu |
||
| Giorgio Ziffer, predsednik Italijanskega društva slavistov (Associazione Italiana degli Slavisti)
William Cisilino, direktor Deželne agencije za furlanski jezik (ARLeF, Agjenzie regjonalâ pe lenghe furlane) |
||
| Uvodna predavanja
|
||
| 10.00–10.20 | Giorgio Cadorini
Il furlan: storie, societât e la part dai Slovens / Furlanščina: zgodovina, družba in vloga Slovencev |
|
| 10.20–10.40 | Roberto Dapit
Stanje slovenskega ustnega izročila v Videmski pokrajini |
|
| 10.40–11.00 | Marija Bidovec
Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah |
|
| 11.00–11.30 | Diskusija | |
| 11.30–12.00 | Odmor | |
| spominski prispevek
|
||
| 12.00–12.15 | Han Steenwijk, Univerza v Padovi
Alcune particolarità del resiano ufficiale / Nekatere posebnosti uradne rezijanščine |
|
| 12.15–12.30 | Malinka Pila, Univerza v Konstanci
L’imperfetto resiano: evoluzione delle sue forme e funzioni / Rezijanski imperfekt: spremembe njegovih oblik in funkcij |
|
| 12.30–12.45 | Natka Badurina
In memoriam Fedora Ferluga Petronio (1946–2018) |
|
| 12.45–13.00 | Diskusija | |
| 13.00–15.00 | Prosto za kosilo | |
|
|
||
| Predavanja v sekcijah | Predavanja v sekcijah | |
| Slovenski jezik v Videmski pokrajini
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
Slovensko ustno izročilo v Videmski pokrajini
(Učilnica –Aula 11 (1. nadstropje)) |
|
| Vodi | Nataša Gliha Komac | Roberto Dapit |
| 15.00–15.15 | Nataša Gliha Komac
Slovenski jezik v Kanalski dolini |
Marija Stanonik
Vartac, publikacija beneškega študijskega centra “Nediža”: slovenska narečna besedila otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline |
| 15.15–15.30 | Matej Šekli
Slovenski jezik v Reziji |
Monika Kropej Telban
Matičetovi zapisi terskih pripovedi. Prispevek k ohranjanju terske nesnovne dediščine |
| 15.30–15.45 | Janoš Ježovnik
Slovenski jezik v Terskih dolinah |
Barbara Ivančič Kutin
Zagovori v terenskih zapisih iz Benečije |
| 15.45–16.00 | Danila Zuljan Kumar
Slovenski jezik v Nadiških dolinah |
Milena Mileva Blažić, Alenka Žbogar
Pravljice in ljudsko literarno izročilo od vrtca do konca osnovne šole |
| 16.00–16.30 | Diskusija | Diskusija |
| 16.30–17.00 | Druženje ob pijači in prigrizku (hodnik pred Gusmanijevo dvorano) | |
| 17.00–18.45 | Literarni večer (Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
|
| Pogovor z Majo Haderlap o romanu Engel des Vergessens/Angel pozabe, vodi Vanesa Matajc | ||
Petek, 28. septembra 2018
| 09.00–09.30 | Registracija | |||
| Predavanja v sekcijah | Predavanja v sekcijah | Okrogli mizi | ||
| Angel pozabe Maje Haderlap in Francoski testament Andreïa Makina
(Učilnica – Aula 2) |
Slovanski jeziki in književnosti na Univerzi Vidmu
(Učilnica – Aula 3) |
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v šolah
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
||
| Vodi | Boža Krakar Vogel | Giorgio Ziffer | Jožica Jožef Beg
Zakaj razpravljati o tekmovanju za Cankarjevo priznanje na slavističnem zborovanju? |
|
| 09.30–09.45 | Boža Krakar Vogel
Nova stara vprašanja o maturitetnem eseju |
Giorgio Ziffer
Per l’origine di sloveno “velika noč” (‘Pasqua’) |
Igor Saksida
Cankarjevo tekmovanje in sodobne oblike preverjanja bralne zmožnosti |
|
| 09.45–10.00 | Alojzija Zupan Sosič
Družinski testament v Angelu pozabe |
Emiliano Ranocchi
Il mito asburgico nella letteratura polacca e ucraina moderna |
Tina Gačnik
Tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje v osnovni šoli – sladko ali kislo jabolko? |
|
| 10.00–10.15 | Nadja Dobnik
Makinov Francoski testament v kolesju pozabe in zgodovine |
Anna Maria Perissutti
Josef Váchal: Un pittore al fronte |
Saška Horvat
Razmišljanja o tekmovanju za Cankarjevo tekmovanje na Gimnaziji Novo mesto (prelesti in bolesti) |
|
| 10.15–10.30 | Vanesa Matajc
Čas in spomin, glas in zgodovina |
Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
||
| vodi Alenka Žbogar
sodelujejo Milena Mileva Blažić, Monika Kropej Telban, Barbara Ivančič Kutin, Saša Babič |
||||
| 10.30–11.00 | Diskusija | |||
| 11.00–11.30 | Odmor | |||
| 11.30–12.30 | Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
|||
| 12.30–13.00 | Odmor | |||
| 13.00–15.00 | Daniele Della Vedova | |||
| Predavanja v sekcijah | Predavanja v sekcijah | |||
| 15.00–16.30 | Jubilejni Cankar
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
Prva svetovna vojna v slovanskih književnostih
(Učilnica – Aula 2) |
||
| Vodi | Miran Košuta | Namita Subiotto | ||
| Miran Košuta
Ivan Cankar v očeh in peresu Fulvia Tomizze Marija Pirjevec Paternu Italijansko branje Ivana Cankarja Jožica Čeh Steger Ekološki prostori v Cankarjevi kratki prozi |
Đurđa Strsoglavec
Južnoslovanski bog Mars Namita Subiotto Odmev prve svetovne vojne v romanu Pirnica Petreta M. Andreevskega Jana Šnytová, Špela Sevšek Šramel Refleksije velike vojne v prozi: češki in slovaški primer Lidija Rezoničnik Prva svetovna vojna v poljski književnosti: odmev vojne v kratki prozi Zofie Nałkowske Blaž Podlesnik Prva svetovna vojna v pogledih ruske književnosti |
|||
| 16.30–17.00 | Odmor | |||
| Okrogla miza | Okrogla miza | |||
| 17.00–18.30 | Slovenski jezik v šolah v Furlaniji – Julijski krajini
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah
(Učilnica – Aula 2) |
||
| Vodi | Suzana Pertot | Marija Bidovec | ||
| Sodelujejo | Norina Bogatec (Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI, Trst)
Kdo v Italiji obiskuje vrtce in šole v slovenskem jeziku Ester Derganc (Bazovica pri Trstu) Zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika Biserka Cesar (Bazovica pri Trstu) Učim se govoriti, pisati in brati po slovensko: pouk slovenskega jezika v osnovni šoli Vesna Jagodic (Špeter) Poučevanje slovenščine na Državni večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru Antonio Banchig (Čedad) Slovenščine ni, lahko pa bi bila Tadej Pahor Stanje slovenskega jezika na slovenskih zamejskih šolah |
Lara Pižent (Univerza v Vidmu)
Med Baltikom in Furlanijo: primerjava dveh didaktičnih pristopov pri posredovanju slovenskega jezika in kulture Rada Lečič (Univerza v Trstu, Filozofska fakulteta) Pisanje učbenikov slovenščine za Italijane Karin Marc Bratina (Univerza v Trstu, Visoka šola za prevajalce in tolmače) Slovenščina na študiju prevajanja in tolmačenja v Trstu Polona Liberšar (Univerza v Padovi) Študij slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi Sanja Pirc (Univerza “La Sapienza” v Rimu) Percepcija slovenskega jezika in kulture na največji italijanski univerzi “La Sapienza” v Rimu Karin Radovič Marija Franca in njene Šavrinske zgodbe Sara Tracogna Esperimenti di mediazione linguistica e culturale: cosa può dire Kakorkoli al di fuori del contesto lubianese? Sara Basaldella L’esperienza di traduzione di una parte di uno dei piů grandi inni alla figura materna, il romanzo Na klancu di Ivan Cankar Luigi Pulvirenti Tri mesta, dva jezika, eno srce: življenjska in poklicna pot Rimljana, udomačenega na Slovenskem |
||
19.30–22.00 Večerja s slavnostno podelitvijo priznanj, Astoria Hotel Italia, Piazza XX Settembre 24, Videm, www.hotelastoria.udine.it
_____________________________________
Sobota, 29. septembra 2018
Celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo), vodi Matej Šekli (en avtobus za 50 udeležencev, PRIJAVA NA EKSKURZIJO NI VEČ MOGOČA).
08.00: odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novi Gorici
09.00: odhod avtobusa s Trga prvega maja (Piazza 1 Maggio) (zbor na zahodni strani pod gradom ob koncu Maninove ulice (via Manin)) v Vidmu (Udine)
10.00–12.00: predstavite rezijanske jezikovne in kulturne stvarnosti v Rozajanski kultürski hïši na Rávanci (Prato di Resia) v Reziji, vodi Luigia Negro, sodeluje tudi rezijanska folklorna skupina Ti rozajanski plesawci
12.00–14.00: kosilo v restavraciji (Osteria Alla Speranza) v Bili (San Giorgio) z rezijanskimi jedmi, na jedilniku ćalčüne ter jid nu sër ponöw
14.30–16.00: ogled Muzea tih rozajanskih judí (Muzej rezijanskih ljudi) v Plocavi hïši in Muzea brüsarja (Muzej brusačev) na Solbici (Stolvizza), vodi Luigia Negro
17.30: prihod avtobusa na Trg prvega maja (Piazza 1 Maggio) v Videm (Udine)
18.30: prihod avtobusa na avtobusno postajo v Novi Gorici
Istočasno s kongresnim dogajanjem bo potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 22. septembra 2017 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v šolstvu oziroma izobraževanju, zato bomo po plenarnih predavanjih pozornost namenili slovenščini na nacionalnem preverjanju znanja in na maturi.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Kotizacija znaša 25 EUR za člane in 35 EUR za nečlane. V kotizacijo so vključeni prigrizki in kava med odmori, ne pa tudi ostali obroki.
prof. dr. Andreja Žele
Aktualno o slovenščini v šolah in izobraževanju nasploh. Enodnevni Slovenski slavistični kongres 2017
Čas in kraj kongresa: 22. september 2017, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2
Časovni razpored
8.00–9.00 Registracija (pritličje FF)
9.00–9.30 Odprtje Slovenskega slavističnega kongresa in istočasnega Mednarodnega srečanja mladih humanistov: pozdrav dekanje FF UL Branke Kalenić Ramšak, nagovora Andreje Žele in Lidije Rezoničnik ter glasbeni vložek (nastop študentk Muzikologije FF UL: Maia Juvanc – violina, Karmen Lesjak – violončelo) – Predavalnica 34 (pritličje FF)
9.30–10.30 Plenarna predavanja – Predavalnica 34 (pritličje FF)
9.30–9.50 Boža Krakar Vogel: Vseslovenska promocija slovenščine: predstavitev Všečka za slovenščino
9.50–10.10 Luka Pernek: Slovenščina v kontekstu kulturne vzgoje pri učencih s posebnimi potrebami
10.10–10.30 Maja Dolinar: Strategije za učence slabše bralce pri pouku književnosti
10.30–11.00 Čas za razpravo (moderatorka Andreja Žele)
11.00–11.30 Odmor za kavo
11.30–12.30 Nataša Jakop (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): E-delavnica o uporabi slovarskega portala Fran – Predavalnica 34 (pritličje FF)
12.30–13.15 Delovno srečanje društva oziroma njegovega širšega upravnega odbora – Predavalnica 34 (pritličje FF)
13.15–14.30 Odmor za kosilo
14.30–17.30 Okrogla miza o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) – Didaktična učilnica (prizidek FF)
Z uvodnimi predstavitvami sodelujejo članice Predmetne komisije za slovenščino znotraj Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja: Milena Kerndl, svetovalka za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo, Milena Čuden, Ljiljana Mićović Struger, Neža Ritlop, Katarina Rigler Šilc in Saša Masterl (Državni izpitni center), razpravo povezuje Andreja Žele
14.30–16.00 Aktualno o maturi – Predavalnica 34 (pritličje FF)
14.30–14.45 Klemen Godec: O maturi iz slovenščine na slovenski gimnaziji na avstrijskem Koroškem
14.45–15.00 Maja Melinc Mlekuž: Pozitivni vidiki zasnove mature v slovenskih šolah v Italiji
15.00–15.15 Igor Saksida: Razvojne dileme slovenščine na splošni maturi
15.15–15.30 Irena Velikonja Kolar: Književni pouk pri slovenščini v srednji šoli in esej na splošni maturi
15.30–15.45 Kozma Ahačič: Razvojne dileme jezikovnega pouka slovenščine in matura
15.45–16.00 Matej Šekli: Jezikovni pouk pri slovenščini v srednji šoli in razčlemba neumetnostnega besedila na splošni maturi
16.00–17.30 Čas za razpravo (moderatorka Boža Krakar Vogel)
18.30–21.00 Neformalno pokongresno družabno srečanje z večerjo v restavraciji Emonska klet, Plečnikov trg 1, Ljubljana
Istočasno s kongresnim dogajanjem bo na FF v didaktični učilnici in kletni učilnici 018 potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 27. 6. 2017 IN NAZADNJE POSODOBLJEN 17. 9. 2017.
Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
KONGRES SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 2016
Iz jezika v jezik: slovenščina v prevodih
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 23. septembra 2016 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v prevodih, zato bosta po plenarnih predavanjih izvedeni dve prevajalski delavnici, ena za študente in ena za učitelje, prevajalce in ostale.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Učiteljem še sporočamo, da jim bomo za udeležbo na kongresu izdali potrdila, s katerimi lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Ljubljana, 28. 6. 2016
prof. dr. Andreja Žele
PROGRAM 27. SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Iz jezika v jezik: slovenščina v prevodih
Čas in kraj kongresa: 23. september 2016, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, predavalnica 34
Okvirna kongresna časovnica
8.00–9.00 Registracija (Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.)
9.00–9.30 Predavalnica 34; Pozdravni nagovori (predsednica ZDSDS red. prof. Andreja Žele, prodekan FF izr. prof. dr. Martin Germ, red. prof. dr. Marko Jesenšek in predsednica DSKP izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec), glasbeni program (Marjetka Mavri)
9.30–9.45 Odmor za kavo
9.45–10.45 Predavalnica 34; Predavanja
Vanesa Matajc: Svetovna in slovenska književnost v slovenskem jeziku v gimnazijskih berilih
Marija Zlatnar Moe: Koliko Hamletov pravzaprav imamo: primerjava šestih slovenskih prevodov
Đurđa Strsoglavec: Prevodna slovenščina – skrbna mati ali zlobna mačeha?
10.45–11.15 Čas za diskusijo po predavanjih
11.15–11.30 Odmor za kavo
11.30–13.00 Predavalnica 34; Občni zbor; potrditev članov UO, potrditev novih častnih članov in napoved načrtovanih vsebin za leto 2017
13.00–15.00 Čas za kosilo
15.00–18.00 Prevajalski delavnici (vzporedno v računalniških učilnicah)
Marija Zlatnar Moe: Spremenjeno s prevodom: zakaj so prevodi istega besedila tako različni?
Lidija Rezoničnik in Nina Zavašnik: Prevajalska delavnica za študente
19.00–21.00 Srečanje na Tomšičevi 12, kjer ima sedež Društvo slovenskih književnih prevajalcev; podelitev priznanj in pogostitev.
Vsi udeleženci in obiskovalci kongresa pristanejo, da bodo v primeru tonskega ter video ali foto snemanja prireditve lahko posneti tudi sami. Fotografije ter avdio- in videoposnetke lahko organizator (Zveza društev Slavistično društvo Slovenije) javno objavi (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.
Ves čas kongresa bodo na kongresnem prizorišču knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.
Hitre povezave do najpomembnejših informacij:
Organizacija Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2016:
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 25. septembra 2015 v Mestnem muzeju Ljubljana. Letos praznujemo 40-letnico ustanovitve zveze pokrajinskih društev Zveze društev SdS, zato bodo v uvodnem delu kongresa ta društva predstavila zgodovino svojega delovanja, poleg dveh osrednjih plenarnih predavanj o najnovejših odkritjih na področju jezika in literature pa popoldne načrtujemo še aplikativne delavnice o slovenščini v šoli in okroglo mizo o problematiki slovenščine in Slovencev v zamejstvu.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju.
prof. dr. Andreja Žele
9.15–11.00 40-letnica delovanja pokrajinskih društev: kratke predstavitve (predseduje Vita Žerjal Pavlin)
11.00–11.30 Premor za kavo
Plenarna predavanja Aktualno v slovenistiki
12.30-13.30 Okrogla miza Slovenistike v zamejstvu – aktualno stanje
Delavnice (izbirno)
Avtor Literarnega atlasa bo občinstvo popeljal s Trga francoske revolucije po Vegovi ulici na Kongresni trg ter v Valvasorjevo in Tomšičevo ulico. Vmes bo med drugim izvedelo: Kje je kmetijstvo izvedlo največje posilstvo gledališča v zgodovini slovenske književnosti? Kje so hranili skrivni fond D? Kdo je bil zgrožena priča aretacije v NUK-u? Kdo je zahajal v Pekel? Kje je pandemonij in kdo ga je opisal? Kdo je oprezal za mladim dekletcem pred Nunskim samostanom?Kje je policija vohljala za književnikom z mikrofonom in kdo ga je našel? Katero stavbo krasi “češpljev kompot” in kateri oblastnik je naskočil književnike v privesku stavbe?
Vsi udeleženci in obiskovalci kongresa pristanejo, da bodo v primeru tonskega ter video ali foto snemanja prireditve lahko posneti tudi sami. Fotografije ter avdio- in videoposnetke lahko organizator (Zveza društev Slavistično društvo Slovenije) javno objavi (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.
Ves čas kongresa bodo na kongresnem prizorišču knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.
Starejša obvestila:
Navodila za zbornik oz. bilten Slavističnega društva Slovenije v letu 2015, ki bo izšel v začetku oktobra in bo z referati predstavljen 25. septembra 2015 na enodnevnem kongresu v Ljubljani
Spoštovani stanovski kolegi,
tudi letos smo se po zgledu lanskega leta odločili, da izdamo letni bilten Slavističnega društva Slovenije. Vsebinsko se bo navezoval na letošnjo 40-letnico obstoja zveze pokrajinskih društev v Zvezi slavističnih društev Slovenije (ZSdS). Ustanovitev zveze pokrajinskih društev je bila potrjena l. 1975 na občnem zboru slovenistov in slavistov v Postojni.
Na zadnji seji UO Slavističnega društva Slovenije 16. 1. 2015 smo soglašali, da bo letošnji bilten oz. zbornik sestavljen iz prispevkov o zgodovinah delovanja pokrajinskih slavističnih društev, tako bi z lanskim in letošnjim zbornikom vsebinsko zaokrožili predstavitev delovanja Slavističnega društva Slovenije. Dodani bosta še poročili oz. predstavitvi predvidenih dveh delavnic.
Prispevke pričakujemo najkasneje do 1. junija 2015.
Nekaj tehničnih navodil in rokov za oblikovanje in oddajo prispevkov je dosegljivih na strani Navodila avtorjem.
Predsednica SdS:
prof. dr. Andreja Žele
Organizacija Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2015:
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Matjaž Zaplotnik, Zoltan Jan in Peter Planinc na Občnem zboru ZDSDS 2014 (foto: Miran Hladnik).
Poseben strokovni posvet tokrat nadomešča vsakoletni slavistični kongres, saj želimo strokovno znanstvenemu srečanju zaradi visokega jubileja dati tudi slavnostni značaj. Poleg dopoldanskih slavnostnih plenarnih predavan načrtujemo še popoldansko ekskurzijo po literarno kulturni Ljubljani, okroglo mizo o aktualni družbeni vlogi društev javnem interesu in občni zbor društva. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi bilten s predavanji ter s seznami častnih članov in lokacij kongresov in z ustreznim slikovnim materialom.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se pridružite našemu enodnevnemu srečanju.
Boža Krakar Vogel
Program:
Dopoldne:
9.30–10.00: Slovesen uvodni del z nagovori – župan Ljubljane Zoran Janković, vodja službe za jezik pri Ministrstvu za kulturo dr. Simona Bergoč, dr. Aleksander Skaza, dr. Boža Krakar Vogel
10.00–11.00: Plenarna predavanja
1. Aktualna vprašanja slovenščine, slovenistike in slavistike – akad. prof. dr. Matjaž Kmecl (častni meščan Ljubljane)
2. Slavistično društvo skozi čas – prof. dr. Andreja Žele
3. SdS v (živih) slikah: multimedijski prikaz – prof. dr. Miran Hladnik, Matjaž Zaplotnik
Odmor
11.30–13.30 Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
13.30–15.30 Prosto za kosilo
Popoldne:
15.30–17.30 Izbirno:
1. Vodeni ogled razstave Emona: mesto v imperiju (ob praznovanju 2000-letnice Emone) v Mestnem muzeju Ljubljana, nato kulturnozgodovinski sprehod po Ljubljani z mag. Andrejem Bartolom
2. Okrogla miza: So strokovno stanovska društva še potrebna? Udeležba predstavnikov sorodnih društev: zgodovinsko, geografsko, lektorsko, bibliografsko, slavistično. Uvodničarji: predsedniki društev.
19.30–23.00 Družabni večer s podelitvijo priznanj SdS v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina
Fotogalerija kongresa v Novi Gorici (FOTO: Matjaž Zaplotnik)
Fotogalerija petkovega večernega dela in sobotne ekskurzije (FOTO: Nejc Rožman Ivančič)
Nekaj slik s četrtkove otvoritve kongresa v Dvorcu Lanthieri Vipava (FOTO: Miran Hladnik)
KLIKNI za ogled fotogalerijeFOTO: Matjaž Zaplotnik in Miran Hladnik
KLIKNI za ogled fotogalerijeFOTO: Olivio Gržentić
KLIKNI za ogled fotogalerije
Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Koper 2012
KLIKNI ZA OGLED GALERIJE (foto Matjaž Zaplotnik)
KLIKNI ZA OGLED GALERIJE (foto Miran Hladnik)Pri odločanju, kaj zapisati v pokongresno poročilo za zainteresirane bralce – ali povzeti strokovno kongresno dogajanje ali našteti nekaj vidnejših “stranskih učinkov” tega zborovanja, sem si izbrala slednje. Najprej zato, ker je strokovni del kongresa dovolj tehtno predstavljen v zborniku, pa še zato, ker bi tudi skopi povzetek bil za priložnostne bralce dosti predolg in nemara duhamoren. Zato rajši poročam o svojem videnju pomembnih izstopajočih “stranskih produktov”:
– da so se mariborske kolegice in kolegi izkazali kot dobri strokovnjaki in prepričljivi predavatelji, pa kot odlični organizatorji in gostitelji;
– da je Tone Partljič ne le humoristični pisatelj in dramatik, ampak tudi zelo razgledan in slikovit pripovedovalec o kulturno zgodovinskem dogajanju;
– da so bili predavatelji v glavnem uvidevni in s svojimi nastopi niso bistveno skrajševali časa svojim naslednikom;
– da je bilo potrebno obravnavati in zato smiselno uvrstiti v program didaktične probleme srednjih strokovnih in poklicnih šol, motivacijo dijakov in rešitve pri poklicni maturi in zaključnem izpitu;
– da nam med mladino raste vrsta odličnih diplomantov, ki znajo napisati dober daljši tekst (diplomsko nalogo), ga ustrezno zgostiti v krajši članek in suvereno podati njegovo (še krajšo) predstavitev;
– da se je kot zadetek v polno izkazala lektorska sekcija s predavanji in okroglo mizo o stanovskih problemih, ki jih povzroča nelojalna konkurenca neprofesionalnih lektorjev;
– da je strah sicer redkih zaslepljenih osebkov pred zgodnjim uvajanjem angleščine v šolski sistem odveč, saj se bodo otroci učili le igric in pesmic, ne pa tudi bolj zahtevnega branja in pisanja;
– da je kultura dialoga novodobnih jezikoslovcev vodnikov močno naslonjena na tradicijo;
da se namenoma nismo spotikali ob tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj bo čas za tehtno razpravo na posvetu 11. novembra;
– da je dr. Bernard Rajh odličen organizator in vodja ekskurzije, pa tudi sicer izjemna osebnost;
– da je bila pozornost obiskovalcev žal premalo naklonjena predstavitvam knjig;
– da je k pretežno dobremu razpoloženju udeležencev poleg dobre strokovne in kulinarične ponudbe prispevalo tudi babje poletje;
– da dolgujemo zahvalo (redkim) medijem, ki so širili vedenje o nas in da razumemo mlačnost in malobrižnost onih, ki tega niso naredili, saj se letos za nas niso zmenili niti državni financerji; eni in drugi imajo drugo leto priložnost, to zmoto poravnati.red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS, 6. oktobra 2011
Pridružujem se zahvalam in pohvalam organizatorjem slavističnega kongresa, Ki so pripravili tehten in strokoven program ter kolegialno in prijateljsko vzdušje v Mariboru. Hkrati čestitam obema nagrajencema, ki sta si s svojima prispevkoma večkratno zaslužila izrečeno priznanje SDS.
Lp, Mirko. Vladimir Osolnik, Ljubljana, 4.oktobra 2011.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
pokongresne misli se počasi sestavljajo in ob tem smo nadvse vesele vseh vaših pozitivnih mnenj in pohval za izvedbo kongresa. To nam veliko pomeni. Seveda brez vseh referentov, udeleležencev, podpornikov, ki so večinoma kongres podprli v ”naturalijah” tudi mariborskega kongresa ne bi bilo. Tridnevno druženje zagotovo veliko pripomore k izmenjavi strokovnih mnenj in nadaljnjemu konstruktivnemu delu. Slovenski jezik je bil, je in bo naša skrb in naša ljubezen. Zato smo, kar smo – Slovenci. Tuji jeziki ne ogrožajo slovenščine, saj je jeziki niso nikdar – so jo le ljudje. Prijazen pozdrav iz totega Maribora.
V imenu mariborskega organizacijskega odbora SD Mb
Kratka refleksija o 22. Slovenskem slavističnem kongresu 2011 v Mariboru
Za osnovno- in srednješolskega učitelja je bila udeležba na letošnjem kongresu priložnost za strokovno spopolnjevanje na vseh področjih slovenističnega udejstvovanja, zlasti pa za vpogled v najsodobnejšo slovenistično znanstveno dejavnost, do katere učitelj v osnovni ali srednji šoli zaradi obsežnih pedagoških in obremenjujočih obšolskih obveznostih sicer nima ravno enostavnega dostopa.
Kongresno srečanje je bilo vsestransko pozitivno in koristno, kajti le v svoji stroki aktualno podkovan in široko interdisciplinarno razgledan pedagoški delavec je zmožen znanje uspešno in tvorno predati učencem. Letošnji kongres je udeležence izzval in pozval k širjenju obzorij, saj smo lahko natančneje spoznali manj odmevno raziskovalno dejavnost na mariborski slavistiki in uzavestili kulturnozgodovinski pomen premnogokrat zapostavljenega štajerskega prostora.
V trajnem spominu mi bodo ostali naslednji kongresni prispevki oziroma dogodki:
–– predavanji dr. Jožice Čeh Steger o literarni ekologiji ter dr. Branislave Vičar o odnosu do živali v Kunderovem romanu Neznosna lahkost bivanja;
–– jasna in strokovno podprta utemeljitev dr. Bože Krakar Vogel, zakaj dela z ekscesno tematiko ne sodijo v osnovnošolske učne načrte in potemtakem tudi ne v izbore za Cankarjevo tekmovanje;
–– ogled Maistrove knjižnice v Univerzitetni knjižnici Maribor;
–– kulturnozgodovinska ekskurzija po jugozahodnem delu Slovenskih goric pod vodstvom dr. Bernarda Rajha.
Nejc Rožman Ivančič, prof., Nova Gorica, 17. oktobra 2011
TIC Maribor
