Kategorija: Slovenski slavistični kongres

Kongres 2011

22. Slovenski slavistični kongres
Slavistika v regijah – Maribor
Univerza v Mariboru, 29. 9.–1. 10. 2011
 
SLIKE S KONGRESA
Foto Matjaž Zaplotnik  KLIKNI ZA OGLED GALERIJE (foto Matjaž Zaplotnik)
 
Foto Miran Hladnik KLIKNI ZA OGLED GALERIJE (foto Miran Hladnik)
 
 

Vtisi predsednice s slavističnega kongresa v Mariboru (6. 10. 2011)
 

Pri odločanju, kaj zapisati v pokongresno poročilo za zainteresirane bralce – ali povzeti strokovno kongresno dogajanje ali našteti nekaj vidnejših “stranskih učinkov” tega zborovanja, sem si izbrala slednje. Najprej zato, ker je strokovni del kongresa dovolj tehtno predstavljen v zborniku, pa še zato, ker bi tudi skopi povzetek bil za priložnostne bralce dosti predolg in nemara duhamoren. Zato rajši poročam o svojem videnju pomembnih izstopajočih “stranskih produktov”:
– da so se mariborske kolegice in kolegi izkazali kot dobri strokovnjaki in prepričljivi predavatelji, pa kot odlični organizatorji in gostitelji;
– da je Tone Partljič ne le humoristični pisatelj in dramatik, ampak tudi zelo razgledan in slikovit pripovedovalec o kulturno zgodovinskem dogajanju;
– da so bili predavatelji v glavnem uvidevni in s svojimi nastopi niso bistveno skrajševali časa svojim naslednikom;
– da je bilo potrebno obravnavati in zato smiselno uvrstiti v program didaktične probleme srednjih strokovnih in poklicnih šol, motivacijo dijakov in rešitve pri poklicni maturi in zaključnem izpitu;
– da nam med mladino raste vrsta odličnih diplomantov, ki znajo napisati dober daljši tekst (diplomsko nalogo), ga ustrezno zgostiti v krajši članek in suvereno podati njegovo (še krajšo) predstavitev;
– da se je kot zadetek v polno izkazala lektorska sekcija s predavanji in okroglo mizo o stanovskih problemih, ki jih povzroča nelojalna konkurenca neprofesionalnih lektorjev;
– da je strah sicer redkih zaslepljenih osebkov pred zgodnjim uvajanjem angleščine v šolski sistem odveč, saj se bodo otroci učili le igric in pesmic, ne pa tudi bolj zahtevnega branja in pisanja;
– da je kultura dialoga novodobnih jezikoslovcev vodnikov močno naslonjena na tradicijo;
da se namenoma nismo spotikali ob tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj bo čas za tehtno razpravo na posvetu 11. novembra;
– da je dr. Bernard Rajh odličen organizator in vodja ekskurzije, pa tudi sicer izjemna osebnost;
– da je bila pozornost obiskovalcev žal premalo naklonjena predstavitvam knjig;
– da je k pretežno dobremu razpoloženju udeležencev poleg dobre strokovne in kulinarične ponudbe prispevalo tudi babje poletje;
– da dolgujemo zahvalo (redkim) medijem, ki so širili vedenje o nas in da razumemo mlačnost in malobrižnost onih, ki tega niso naredili, saj se letos za nas niso zmenili niti državni financerji; eni in drugi imajo drugo leto priložnost, to zmoto poravnati.
red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS, 6. oktobra 2011


 

Čestitka ob zaključku kongresaRadi bi čestitali mariborski univerzitetni slavistiki in mariborskemu ter vseslovenskemu slavističnemu društvu, organizacijskemu odboru in zlasti predsednicama dr. Alenki Valh Lopert in dr. Boži Krakar Vogel za izjemno uspešno izpeljan Slovenski slavistični kongres v Mariboru, ki nam bo ostal v najlepšem spominu. Zahvaljujemo se vam za gostoljubje in vam želimo še obilo uspešno izpeljanih projektov.
Novogoriška “sekcija” iz Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in Gimnazije Nova Gorica: Sonja Žežlina, Vanja Gabrijelčič, Ana Ogrič, Simona Stres in Nejc R. Ivančič. V Novi Gorici, 3. oktobra 2011.

Pridružujem se zahvalam in pohvalam organizatorjem slavističnega kongresa, Ki so pripravili tehten in strokoven program ter kolegialno in prijateljsko vzdušje v Mariboru. Hkrati čestitam obema nagrajencema, ki sta si s svojima prispevkoma večkratno zaslužila izrečeno priznanje SDS.
Lp, Mirko. Vladimir Osolnik, Ljubljana, 4.oktobra 2011.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
pokongresne misli se počasi sestavljajo in ob tem smo nadvse vesele vseh vaših pozitivnih mnenj in pohval za izvedbo kongresa. To nam veliko pomeni. Seveda brez vseh referentov, udeleležencev, podpornikov, ki so večinoma kongres podprli v ”naturalijah” tudi mariborskega kongresa ne bi bilo. Tridnevno druženje zagotovo veliko pripomore k izmenjavi strokovnih mnenj in nadaljnjemu konstruktivnemu delu. Slovenski jezik je bil, je in bo naša skrb in naša ljubezen. Zato smo, kar smo – Slovenci. Tuji jeziki ne ogrožajo slovenščine, saj je jeziki niso nikdar – so jo le ljudje. Prijazen pozdrav iz totega Maribora.


V imenu mariborskega organizacijskega odbora SD Mb

Alenka Valh Lopert, predsednica, Melita Zemljak Jontes in Natalija Ulčnik, tajnici, Ines Voršič, blagajničarka. Maribor, 6. oktobra 2011.
 
 

Kratka refleksija o 22. Slovenskem slavističnem kongresu 2011 v Mariboru

Za osnovno- in srednješolskega učitelja je bila udeležba na letošnjem kongresu priložnost za strokovno spopolnjevanje na vseh področjih slovenističnega udejstvovanja, zlasti pa za vpogled v najsodobnejšo slovenistično znanstveno dejavnost, do katere učitelj v osnovni ali srednji šoli zaradi obsežnih pedagoških in obremenjujočih obšolskih obveznostih sicer nima ravno enostavnega dostopa.

Kongresno srečanje je bilo vsestransko pozitivno in koristno, kajti le v svoji stroki aktualno podkovan in široko interdisciplinarno razgledan pedagoški delavec je zmožen znanje uspešno in tvorno predati učencem. Letošnji kongres je udeležence izzval in pozval k širjenju obzorij, saj smo lahko natančneje spoznali manj odmevno raziskovalno dejavnost na mariborski slavistiki in uzavestili kulturnozgodovinski pomen premnogokrat zapostavljenega štajerskega prostora.

V trajnem spominu mi bodo ostali naslednji kongresni prispevki oziroma dogodki:
–– predavanji dr. Jožice Čeh Steger o literarni ekologiji ter dr. Branislave Vičar o odnosu do živali v Kunderovem romanu Neznosna lahkost bivanja;
–– jasna in strokovno podprta utemeljitev dr. Bože Krakar Vogel, zakaj dela z ekscesno tematiko ne sodijo v osnovnošolske učne načrte in potemtakem tudi ne v izbore za Cankarjevo tekmovanje;
–– ogled Maistrove knjižnice v Univerzitetni knjižnici Maribor;
–– kulturnozgodovinska ekskurzija po jugozahodnem delu Slovenskih goric pod vodstvom dr. Bernarda Rajha.

Nejc Rožman Ivančič, prof., Nova Gorica, 17. oktobra 2011

 
 
 
 
 

Tema letošnjega slavističnega kongresa je predstavitev mariborske slavistike. Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Pomembno: Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pridobite 1,5 točke. Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisotnost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ, ki vam bo potrdila o udeležbi poslal po pošti. Skratka, razlog več za prijavo na kongres, zato vas vabimo k prijavi, pred kongresom pa želimo še uspešen začetek novega šolskega leta.
 
 
Nasvidenje jeseni v Mariboru!
 
Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:
Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor,
Melita Zemljak Jontes, tajnica SD Maribor,
Natalija Ulčnik, tajnica SD Maribor,
Ines Voršič, blagajničarka SD Maribor, 
Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije,
Petra Jordan, tajnica Zveze društev SD Slovenije,
Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska.
 
 
Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:
 
         Zveza društev                                                    Slavistično društvo
 Slavistično društvo Slovenije                                              Maribor
 
 
Podporniki Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011: 

 

                                             TIC Maribor

                                   (Zavod za turizem Maribor)
 
 
Gospa Alenka Glazer, profesorica      Sadjarstvo in vinogradništvo Železnik
 
 
 
 
 
 
 
Izid kongresnega zbornika Slavistika v regijah – Maribor je finančno podprl Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
 
 
 
 
Objava v: Slovenski slavistični kongres

Kongres 2010

Slovenski slavistični kongres 

Vloge središča — konvergenca regij in kultur


(Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 30. 9.—2. 10. 2010)

FOTOGRAFIJE S KONGRESA

   KLIKNI ZA OGLED GALERIJE

Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Ljubljani. Tako bomo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo bomo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase.
Zamislili smo si naslednje sklope razpravljanja:
(1) knjižnojezikovni standard in govorice socialnih okolij; 
(2) literarne upodobitve Ljubljane, govora Ljubljančanov in sodobne urbanosti na sploh; 
(3) nacionalni, večkulturni in subkulturni vidik središča; 
(4) sodelovanje z regionalnimi središči; 
(5) študij slovenščine za tujce; 
(6) recepcija sodobne slovenske književnosti v evropskih državah; 
(7) literarna zgodovina in žensko avtorstvo.
Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, bomo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Njen delovni naslov je Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Spomniti se želimo tudi obletnice ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru; obeležili bomo 150-letnico rojstva A. P. Čehova.
Podrobne informacije o kongresu so vam na voljo na naslednjih straneh:
 
 
IZJAVA ZA MEDIJE

Sedemstočlanska stanovska organizacija slovenskih slovenistov in slavistov, ki združuje univerzitetne učitelje in sodelavce vseh slovenskih univerz, raziskovalce, učitelje slovenščine in drugih slovanskih jezikov v srednjih in osnovnih šolah, lektorje in študente ter izdaja osrednji reviji Slavistična revija ter Jezik in slovstvo, opravlja kulturno in izobraževalno poslanstvo. Vsako leto namreč v drugem kraju prireja Slovenski slavistični kongres, ki mu prisostvuje od 150 do 200 udeležencev. Po uspešnih kongresih v večini slovenski regionalnih središčih in po kongresih zunaj državnih meja, v Trstu, Celovcu, Monoštru in Zagrebu, se 21. Slovenski slavistični kongres po dvajsetih letih znova vrača v Ljubljano, politično, gospodarsko in kulturno prestolnico. In to ravno v letu, ko je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige. Organizira ga Slavistično društvo Slovenije skupaj s Slavističnim društvom Ljubljana.

Kongres, ki bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smo naslovili »Vloge središča — konvergenca regij in kultur«. Referenti prihajajo iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Pariz), pripravili smo izdajo zbornika s 40 prispevki, ki bodo med drugim skušali osvetliti, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev imelo središče.

Prva dva dneva kongresa bosta posvečena plenarnim in sekcijskim predavanjem v petih sklopih: Jezikovna norma in raba, Središčna in robna literarna polja, Urbana kultura in njene upodobitve, Slovenščina za tujce – doma in v svetu, Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Drugi dan popoldne bosta na sporedu tudi okrogla miza o aktualnih vprašanjih pouka slovenščine v teoriji in praksi, ter predstavitve strokovnih knjig in projektov naših članov. V soboto se bodo udeleženci odpravili na ekskurzijo v Novo Štifto, Ribnico in na Škrabčevo domačijo v Hrovači. Oba dneva bosta tudi kulturno obarvana: prvi dan si bodo udeleženci ogledali predstavo Krizantema na klavirju v Slovenskem mladinskem gledališču, drugi dan pa bodo izbirali med sprejemom v Državnem zboru RS ali literarnim sprehodom po Ljubljani. V petek dopoldan bo tudi redni občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije.


Soorganizatorji Slovenskega slavističnega kongresa 2010:

 

 

 

 
 
 
 
 
 

Ožji organizacijski odbor 21. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2010:

Andreja Pavle

Betka Pohlin

Irena Novak Popov

Matjaž Zaplotnik

 
 
Kongres so finančno podprli:


 

Izid kongresnega zbornika Vloge središča subvencionira

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Objava v: Slovenski slavistični kongres

Kongres 2009

Slovenski slavistični kongres, Monošter, 1.–3. oktobra 2009
Po kongresih v Zagrebu, Trstu in Celovcu bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Monoštru v Porabju. Naslov letošnjega kongresa je izbran glede na tematsko usmeritev: po zadnjih treh kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšinjske situacije na Hrvaškem, Tržaškem in Koroškem, bo kongres letos osredotočen na jezikovno in kulturno podobno najmanjše, najmanj znane in glede vitalnosti najbolj ogrožene slovenske skupnosti v sosednji državi, na Porabje. Namen kongresa je širšo slavistično in slovenistično javnost opozoriti na zgodovinske in sodobne življenjske okoliščine te slovenske manjšine in podpreti njena ustvarjalna prizadevanja po ohranitvi in oživitvi. Obenem bo kongres tudi priložnost za premislek o ustvarjalnosti dveh vrhunskih, že kanoniziranih slovenskih sodobnih pesnikov, Svetlane Makarovič in Daneta Zajca.
  

Podporniki 20. slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru (oktober 2009):

Zveza Slovencev na Madžarskem

 

 Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
 

Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru

 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
 
 

Odbor za mednarodno dejavnost Občine Gornja Radgona

 

Mesto Monošter


Izid kongresnega zbornika Slovenski mikrozmosi subvencionira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Objava v: Slovenski slavistični kongres