Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 8, 2020 (z nagrajenimi filmi)

Osnovna šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Mojca Kavčič, Katarina Leban Škoda (predsednica)6.–7. razred OŠ1. mesto v kategoriji:Osnovna šola Hruševec Šentjur: Carjeva nova oblačila (po literarni predlogi: H.C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila)Tekmovalci: Vid Horvat, Gašper Horvat, Klea Testaniere, Matej Zalar in Eva KukovičMentorica in somentorica: Katja Gajšek in Tanja MihevcAvtorji so pravljico izvirno prenesli v sedanji čas in razmere ter temu prilagodili tudi naslov. Fant se želi prilagoditi sošolcem, pa mu nikakor ne uspeva. Pač ni rojen car, se pa kot vsak najstnik precej ukvarja s samopodobo. Ustvarjalci filma so že izkušeni na filmskem področju in kot igralci prepričljivi. Fanta pred ogledalom svojo nalogo opravita zelo dobro, tudi dekleta pri ličenju in z nohti. Sošolci vrhunsko zavijajo z očmi ob poskusih vklapljanja v sceno. V zgodbo so vnesli filmsko zanimive elemente, recimo pobeg skozi okno in doživet tek v trgovino. V filmu ne govorijo, vse prikažejo s filmsko pripovedjo, temu primerna pa je tudi glasba. Poznajo in uporabljajo različne kadre, recimo bližnji prikaz oblačil, zmetanih iz omare. V filmu zapišejo, da dolžina je pomembna: drži, čeprav so ujeli zgornjo mejo minut, pri ogledu uživamo prav vsako minuto. Najpomembnejše sporočilo pa je namenjeno vsem ljudem, ne samo najstnikom: Bodi to, kar si!Nekateri prizori v filmu bi bili v montaži lahko skrajšani, kar pa ne zmanjšuje simpatičnosti in pozitivnega sporočila filma. Gledalcu se ustvarjalci približajo z uporabo primerne glasbe in izborom ‘hudih’ najstniških fac.Nemi film z dobro mimiko igralcev ter jasno sporočilnostjo je komična kritika potrošništva in parodija obsedenosti z zapovedano lepoto ne glede na nepraktičnost modnih dodatkov v vsakdanjem življenju. Filmično jasno je predstavljeno tudi obremenjevanje odraščajočih ljudi z lastno podobo in njihovo ujetost v svobodo izbire med množico možnostmi, ki jih ponuja današnji čas.Film Carjeva nova oblačila ne ponudi vase zaverovanega cesarja, ki se s svojim vedenjem in imetjem dviga nad ostale, ampak  prikaže mladostnika v eni najtežjih nalog odraščanja: pripadati in biti del skupine. Vstopnico v svet vrstnikov si nekdo kupuje s pričesko, drug z oblačili, dekleta z dolžino nohtov, fantje s sončnimi očali. Pa si res »out«, ker ne slediš modnim trendom? Film odlično prikaže, kako pomembna je zvestoba sebi in svojemu slogu. To doseže brez besed in z ustrezno izbrano glasbeno spremljavo, ki stopnjuje napetost in ustvarja komičnost.Mladi filmski ustvarjalci, ki so pri svojem delu izhajali iz Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, so odlično uporabili naslov izvirnika in ga prenesli na svoj film.8.–9. razred OŠ1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Romeo in Julija (po literarni predlogi: William Shakespeare: Romeo in Julija)Tekmovalci: Nina Godler, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Maša LeskovarMentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona ZorkoUstvarjalci filma so že stari mački v filmskem ustvarjanju. Zgodbo so izvirno prestavili iz družinskega okolja v šolski prostor in jo začeli z mlajšimi učenci. Igralci so prepričljivi, vživijo se v like in z igro ne pretiravajo. Simpatično in duhovito je prikazano spogledovanje, ki se nadgradi z dvorjenjem s plonk listkom. Kot rešitev za njuno ljubezen fant ponudi prešolanje, kasneje pa se mu zgodi izključitev iz šole. Filmsko so odlično izpeljani pretep/ples, opazovalke in obe smrti glavnih junakov. Prehodi med kadri so dobro zmontirani, tako da zgodba lepo teče.Zabaven komentar nam podaja zgodbo, ki jo pred kamero odigra izredno simpatičen mlad igralski par. Namenoma igrata ‘psevdopatetično’ in zaneseno podajata duhovite dialoge. Zgodba je primerno prenesena v današnji čas, montaža je dinamična, prizori si sledijo hitro in v desetih minutah prenesejo osnovni zaplet predloge, seveda v žanru komedije.Avtorji filma so se z lahkotnim pristopom, ki se upre vsakemu realizmu, na radoživ način lotili najslavnejše ljubezenske tragedije in jo prestavili v svoj svet in jezik. Tako sta namesto sovražnih družin nesrečna zaljubljenca iz sovražnih a in be razredov, namesto poroke si spremenita status na instagramu iz samsekega v zvezni, Julija zafejka, da je mrtva, ker je totalna drama queen, Romeo pa se odloči, da si vzame življenje, ker je totalen emo. Duhoviti so tako igra kot dialogi, pa tudi režijski pristop, ko namesto dvoboja z meči vidimo plesni dvoboj, medtem ko je pretep med Romeom in Parisom izveden stilizirano in komično podkrepljen z močnimi zvočnimi efekti.Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.Film Romeo in Julija, nastal po istoimenski literarni predlogi W. Shakespeareja, v svojem začetku in koncu ohranja izvirnik, medtem ko osnovni problem tragedije prenese v šolski prostor. Ne spor med družinama, ampak spor med 1. A in 1. B privede do tragičnega konca mladih zaljubljenih duš – ker je ona taka drama queen in on tak emo, se zgodba tragično konča. Gledalca, ki je priča domiselnim dialogom, plesnemu obračunu, balkonskemu prizoru ter osvajalskim poskusom mladega Romea, skozi zgodbo popelje glas pripovedovalke.Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Srednja šola

Ocenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)Gimnazija 1. in 2. letnik1.   mesto v kategoriji:Gimnazija in srednja šola Kočevje: Dramilo (po literarni predlogi: Valentin Vodnik: Dramilo)Tekmovalci: Žiga Lindič Murn, Jure Fotivec, Din Dervišević, Tjaša GrabrijanMentorica: Vanja NovakZabavna zgodbica treh najstniških ‘luzerjev’ se naslanja na znameniti film ‘Back To The Future’.Že sam delovni naslov projekta je uspešno humoren: ‘Back to the Vodnik’. Trije odlični najstniški komiki v glavnih vlogah nas popeljejo na komično potovanje v preteklost, v čas Valentina Vodnika. Preprosti efekti in spretna montaža nas pozabavajo in obenem mimogrede osvetljio nakatera ‘zgodovinska dejstva’.V filmu nas najprej pritegne simpatična, a malce nespretna igra. Z zanimanjem sledimo poskusom dijakov na duhovit način prikazati Vodnikov čas, delo in pomen. Pri tem uporabijo prehajanje iz barvnega  v črno-beli  svet, tehnološke dosežke, ki pomagajo premagovati čas. V film so vnesli premislek o  aktualnosti tedanjega in sedanjega časa. Filmsko jezikovno podobo tvori mešanica recitiranja v knjižni govorici, narečno obarvan govor in sleng, ki pomaga umeščati v prostor in čas. Nekatere rešitve so ustvarjalne, druge duhovite. Vodnik bi verjetno pogrešal poziv k delavnosti, zagotovo pa ustvarjalcem ne manjka ustvarjalnih idej, kot sodobno obliko delavnosti. Lahkotno, nepretenciozno narejen film po zgledu filmov Back to the Future nas popelje v čas Valentina Vodnika, v katerem pa se avtorji ne obremenjujejo s scenografijo, ki se od današnje razlikuje le po tem, da je črno-bela. Film gradi svoj šarm na nonšalantni sproščenosti igralcev in nadrealnosti zgodbe ter od gledalca pričakuje, da mu ne zameri produkcijske neambicioznosti.Gimnazija 3. in 4. letnik1.   mesto v kategoriji:ŠC Nova Gorica, Gimnazija in zdravstvena šola: Tantantadruj (po literarni predlogi: Ciril Kosmač: Tantadruj)Tekmovalci: Tjaž Valentinčič, Alen Leban, Martin Mozetič, Žiga Fon, Patrik FedericiMentorica: Adrijana ŠpacapanVsak  išče srečo. Vsak po svoje. Ustvarjalci zanimivo in inovativno prepletajo žive besede in animacije z  življenjskimi vprašanji, ki jih v besedilu odpira Ciril Kosmač. Dijaki so ohranili vse glavne elemente literarne predloge, tudi okvirno pripoved z branjem premišljevanja o sreči in življenju. Zaključek pa je slavospev življenju: Življenje ni čakanje na smrt, čeprav je ta neizbežna. Življenje je darilo.  Sledimo igri: igri žive slike in animirane podobe, igri senc in svetlobe, igri risanja motivov … Tantadruj kot kocka, prijatelji –norčki kot kocke, drugi liki  ostali literarni junaki, pravokotniki za župnike … Način, kako bi umrl: skočiti s stolpa – to ne pomeni umreti, to je samomor, kača – tako ne bi umrl, tako bi se zastrupil, sneg – ne bi umrl, zmrznil bi … Iskanje pravega načina smrti in končni rezultat spoznamo skozi igro figur. Čeprav je vse igra, je ta igra imenitno domišljena, zelo povedna, sporočilna.Zgodbo uvede in zaključi bralec – pripovedovalec, ki z odlomki literarne predloge poda bistvo zgodbe in sporočila. Prigode Tantadruja pa so podane s pomočjo zahtevne in zamudne ‘stop-motion’ animacije. Liki so, metaforično, kocke, ki blodijo skozi življenje. Pohvaliti gre osvetlitev, lično scenografijo in izbor primerne glasbe.Zelo zanimiva animacija s pomočjo oranžne kocke iz plastelina ponazori dele literarne predloge, ki jo gledalcem pred tem prebere neizostren starejši gospod, ki ustvari občutek, da gre za literarno zgodbo iz nekih starih, v meglo zavitih časov. Film stilizirano, a jasno predstavi izgubljenost, osamljenost in obup posameznika v svetu drugačnih od sebe ter srečo ob srečanju z nekom, ki mu je blizu.Strokovna šola1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: Frankovo naselje 13 (po literarni predlogi: Edgar Allan Poe: Maska rdeče smrti – Črna mačka) Tekmovalci: Klavdija Košir, Lana Grošelj in Tomaž RazpetMentorica in somentor: Nika Oblak in Peter PeterkaMaska rdeče smrti je ironično besedilo o prevzetnosti. Glavni junak živi v utvari, da mu bo zaradi višjega družbenega položaja omogočena prevara, kako pretentati smrt.  Film se začne z dvigovanjem garažnih vrat – vstopom v drug svet. Sledijo prizori prehajanja iz svetovja v svetovje. Prizori se motivno skladajo s prehajanjem iz sobe v sobo, stopnje staranje. Vse se odvija premišljeno in počasi, kar  poglablja občutek nedostopnosti, prevzetnosti in nenavadnosti.  Ne uidemo občutku uničenja. Maska princa Prospera ni karnevalska, je individualizirana, podkrepljena z izrazito hladnim pogledom igralca.  Pomenljiva je igra barv od sončne svetlobe do krvavo kričeče rdeče.S suvereno filmsko estetiko narejen film o lepoti in užitku zagledanosti vase odlikujejo tako rekoč vsi elementi od režije, prek igre do glasbe in montaže, ki brez odvečnih kadrov in pretiranih efektov sestavijo vsebinsko temačno, čeprav na videz svetlo in lahkotno zgodbo.Gre za celovit dosežek, kjer so vsi elementi filmskega jezika vešče in zrelo umeščeni. Elegantno gibanje kamere v kombinaciji s statičnimi posnetki, brez odvečnih kadrov in mašil, so s spretno montažo povezani v učinkovito celoto. Osvetlitev ustvarja žanru primerno tesnobno atmosfero, ki jo podkrepita ustrezen zvok in odlična avtorska glasba. Zadržana igra karizmatičnega igralca nas približa psihopatskosti glavnega lika, strašljivega samotarja iz soseščine.Priznanja za posebni dosežek:OŠ Poljane Ljubljana: Deček v čudežni deželi (po literarni predlogi: Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi)Tekmovalci: Matija Leonardi, Jan Klemenčič in Nana LeonardiMentorica: Tatjana RupnikFilm Deček v čudežni deželi je kratek, a učinkovit. Dečkom današnjega časa vstopnico v čudežno deželo predstavlja sodobna tehnologija, ki jih prežarči v svoje svetove, daleč proč od realnosti, jih tam drži in jim v celoti zaposli um – včasih do te mere, da je trk z realnostjo boleč, celo usoden.Zanimiv je prenos knjižne zgodbe na film in čudežnega Aličinega sveta v zamišljeni, zasanjani, včasih skoraj vzporedni najstniški svet. Vsebuje posrečeno aktualizacijo virusov, ne samo računalniških. Fantova igra je prepričljiva, presenetljiv pa je konec – čeprav se filmsko lepo napoveduje, gledalec upa, da se to ne bo zgodilo. Film je zmontiran zelo dobro, vsebuje več različnih elementov na različnih ravneh.Film z uporabo preprostih efektov učinkovito ‘premetava’ glavnega junaka, dečka, po prostoru in času. S tem ujame pravljičnost literarne predloge, čeprav jo prenese v sedanjost. Glavni avtorji so že v preteklih letih večkrat pokazali, da razumejo in nadgrajujejo svoje znanje in učinkovito uporabo filmskih izraznih sredstev, od kadriranja, montaže do uporabe zvoka.Zelo zrelo in premišljeno delo, ki se odlikuje z asketsko filmsko pripovedjo, se brez besed in odvečnih kadrov z nekaterimi najznačilnejšimi elementi naveže na literarno predlogo, hkrati pa avtor duhovito izrabi idejo o čudežni deželi za to, da pripelje dečka, ki je padel v sodobni čudežni svet virtualne resničnosti pod smrtonosna kolesa krute realnosti.Ustvarjalci filma izjemno učinkovito zaključijo zgodbo z avtomobilskim trkom, raztresenimi igralnimi kartami in knjigo izhodiščnega besedila, po katerem je film nastal. Mladim ustvarjalcem je uspela odlična aktualizacija literarnega dela Alica v čudežni deželi (L. Carroll). OŠ Šmartno v Tuhinju: Mučeniška (po literarni predlogi: Oton Župančič: Žebljarska)Tekmovalci: Domen Učakar, Eva Drolec, Lucija Bajde, Laura Lipovšek in Lovro HomarMentorica in somentorica: Tamara Damjanac in Alenka StoparIzvirna predelava in posrečen prenos in posodobitev Župančičeve Žebljarske. Na tipično najstniški način, ki je zabaven tudi za odrasle, je predstavljeno dojemanje šole in učenja, vse skupaj pa je začinjeno s kančkom ljubezni. Pohvaliti je treba izvirno avtorsko glasbo, besedilo in petje. Ali veste, kaj ste zgodi z bakrom, če ga pustite na zraku? Oglejte si film in boste izvedeli.Balon poči, sanje se končajo, za osnovnošolca se začne nov dan. Od osme do ene, od osme do ene … se izmenjujejo šolski predmeti, obveznosti, naloge, ocenjevanja … Film Mučeniška z aktualizacijo Žebljarske odlično prenese trpljenje žebljarjev, ki ga je v stihe ujel Župančič, v trpljenje osnovnošolca, ki je vsakodnevno podvržen šolskemu ritmu od osme do ene. Avtorska glasbena spremljava film še obogati in s ponavljajočim se ritmom ustvarja občutek ujetosti v začarani krog obveznosti slehernega šolarja. Izhod iz kroga predstavlja iz lesa izrezano srce za izvoljeno deklico – ljubezen.Odlično kadriranje in režija, v filmu praktično ni odvečnih elementov. Jasno so obravnavani prostor in monotonost šolske rutine, minevanje časa. Igra je na nivoju, najstniki zelo simpatični in prepričljivi. Odličen je tudi avtorski glasbeni komad, ki lucidno zrcali idejo literarne predloge.Tekoče narejen film z jasnim sporočilom, ki komu najbrž ne bo všeč, a je legitimno in je v tem filmu iskreno povedano, da je med znanjem, ki ga potrebujemo za življenje, in znanjem, ki ga daje šola, prevelik razkorak. Film odlikujeta tudi dobra avtorska glasba in naslovna pesem.Gimnazija Celje – Center: 1:44 (po literarni predlogi: Anja Golob: Kako preživeti noč)Tekmovalci: Julija Potočnik, Eva Šket, Manca Matelič, Laura Penšek-Kozmelj in Larisa PirnatMentorica in somentorji: Nataša Grobelnik, Maja Rak in Petra LajlarPoezija sodobne pesnice Anje Golob je intimna, ženstvena in osredotočena. Tak je tudi film z literarno predlogo pesmi Kako preživeti noč? To bivanjsko vprašanje razrešujejo ustvarjalci/ke predvsem skozi ples in glasbo. To je tudi največja odlika tega filma. Ples kot način izražanja, ples kot uteha, ples kot pobeg, ples kot življenje … Gib je izrazno sredstvo, ki nadomešča besedo. Telo je medij, ki prenaša najbolj subtilna sporočila, kot pesem.Film odlikujejo spretna, drzna montaža, odlična scenografija in kostumografija z dodanimi maskami, primerno kadriranje in osvetlitev v kombinaciji s preprosto animacijo. Vse skupaj povežeta karizmatični obraz glavne igralke, odlično izbrana in umeščena glasba, ki pričarata moreče sanjsko atmosfero. Zelo domišljeno in občuteno narejen film, ki z dobro izbrano glasbo in zvočnimi efekti, preprostimi, plesno gledališkimi sredstvi, minimalnimi, a učinkovitimi animacijskimi dodatki in zgovornimi prizorišči jasno in prepričljivo predstavi tesnobno in morasto noč.Iskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!Nagrajene filme bomo predvajali skupaj z zmagovalci tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik 9 prihodnje leto v Kinodvoru. mag. Renata More, vodja tekmovanja