Osnovna šolaOcenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Katarina Leban Škoda, Klavdija Kranjc Jensterle (predsednica)6.–7. razred razred OŠ1. mesto v kategoriji: Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Pet pepelk (po literarni predlogi Ž. Petan: Pet pepelk)Tekmovalci: Maša Leskovar, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Lev Mišo KolarMentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona Zorko
Film, posnet po istoimenski literarni predlogi Žarka Petana, pokaže pet Pepelk današnjega časa: skrbijo jih videz in objave na spletu, borijo se za naklonjenost fanta, ki ne ve, kaj si pravzaprav želi. Film ne odslikava le pasti mladostništva, temveč družbe nasploh, saj v ospredje postavlja samovšečnost, vzbujanje pozornosti in pridobivanje naklonjenosti zgolj z videzom ter nenehno prisotnostjo na družbenih omrežjih … Pravljično Pepelko je nadomestila izpraznjena Pepelka, ki lahko nase opozori le še z groteskno masko, na kar nas spremlja skozi celoten film. Ustvarjalci so, za osnovnošolski projekt, prikazali zelo zrelo filmsko strukturo parodije. Punce so posnete praktično z ene same pozicije, avtoriteta (ravnatelj) je v offu in ga nikoli ne vidimo, le slišimo. Predzgodbo avtorji podajo v flashbacku v črnobeli tehniki, zaključek pa zabavno pove, kako nesmiselno je pravzaprav vse skupaj.8.–9. razred OŠ1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:Osnovna šola Hruševec Šentjur: Vaje v slogu (po literarni predlogi R. Queneau: Vaje v slogu)Tekmovalci: Lea Centrih, Maja Majcen, Oskar Černjak, Urban Grajžel in Nejc RezarMentorica in somentorica: Katja Gajšek in Darinka Žekar
Film, posnet po istoimenski literarni predlogi, se izvirno poigra z različnimi filmskimi žanri. Pred gledalcem se odvije zanimiva aktualizacija Quenaujevega pristopa k različnim načinom pripovedovanja istega dogodka. Vsaka sprememba žanra prinaša novo sporočilnost, in bolj ko se bližamo koncu, bolj nam je jasno, da bi bilo potrebno kdaj poseči po kakšnem starejšem, že videnem žanru oz. načinu, kajti celo v grozljivki je več osebnega in človeškega kot v zadnjem prizoru, kjer igralca namesto osebnega stika in pogovora izbereta vsak svoj telefon.Kot pravijo mladi filmarji – to ni komedija, ni akcija, niti drama, to je resničnost. Ustvarjalci se v filmu sprehodijo skozi filmske zvrsti in žanre, od burleske do horrorja in vsakič uporabijo primeren režijski slog, vaje v slogu pač. Pokažejo določeno poznavanje filmske zgodovine, izberejo primerno glasbo in dialog ter tako zgradijo celovit , samoironičen in zabaven filmski izdelek.Priznanje za posebni dosežek:OŠ Poljane: Potem? Potem. (po predlogi: B. Dylan: Ulil se bo težek dež)Tekmovalci: Blažka Šifrar, Lucija Dežman, Zhanel Romanova, Timon Dogan in Julijan Jančič Mentorica: Tatjana Rupnik Hladnik
Film Potem? Potem. je odsev sporočila pesmi Boba Dylana Ulil se bo težek dež. Že Dylan je v pesmi spregovoril o vseh problemih sveta, ki jih iz dneva v dan ignoriramo. Film to sporočilnost potrjuje in stopnjuje, saj na pretresljiv in zelo aktualen prikazuje tesnobo, ki jo povzroča današnji razčlovečeni svet.Ob skrbno izbrani in ustrezni glasbeni podlagi spremljamo dva glasova, starejšega, ki gledalcu ostane skrit, skrivnosten, in šepetaje sprašuje, ter mlajšega, čigar podobo lahko vidimo. Le-ta med dežnimi kapljami odgovarja na vprašanja o svetu, ki v temi in ob otožni, mistični glasbi deluje turobno, brezizhodno. Kot grožnja pa deluje ponavljajoči se stih /… in ulil se bo težek dež …/ in mladega človeka, ki na poti srečuje pozabljene umetnike in prezrta čustva, sili v akcijo, s katero bo sivemu, brezbrižnemu vsakdanu ubežal.Zanimiva interpretacija Dylanove klasike z izvirnimi podobami gledalca prepriča, da sledi dogajanju in se tudi sam prične spraševati. Film ponudi nekaj res vrhunskih posnetkov mesta v deževni, mračni atmosferi.Srednja šolaOcenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)Gimnazija 1. in 2. letnik1. mesto v kategoriji:Srednja šola Slovenska Bistrica: Ča ča čakaj kaj? (po literarni predlogi: M. Burgess: Billy Elliot)Tekmovalci: Domen Krajnc, Perina Slapnik, Mia Kukovič, Lucija Žilavec in Maša KorošecMentorica in somentorica: Vasja Eigner in Maja Kodrič Crnjakovič
V vsakem od nas je posebna moč, samo najti jo moramo. O tem spregovori Melvin Burgess v svoji literarni preobleki Billya Elliotta. O tem, kako pomembno je vzpostavljanje procesov samoosmišljanja posameznika v družbi, spregovorijo tudi ustvarjalci filma Ča ča čakaj kaj. Prenos v naše okolje in drugačen plesni svet dopušča, da se vživimo v osebe. K temu poleg izbora glasbe in dogajalnega prostora veliko pripomorejo tudi dobra igra in avtentični dialogi. Navdušuje tudi preprosta izraznost. Ko včasih že pomislimo, da bo vse preveč klišejsko, nas film preseneti s sposobnostjo preprostega jezika; tako besednega kot filmskega. Film ne postane romantična komedija, pač pa opozorilo na nujnost in zmožnost preseganja družbenih pričakovanj. Pa naj si bo glede na spol, poreklo, raso ali vero…Sproščen pristop k temi, ki bi bila lahko zelo dramatična in za junaka celo travmatična ali tragična. Zabavno kadriranje, v katerem par prepriča celo do plesa sumničave fante, prepriča tudi gledalce.Prijetna romantična komedija s pozitivnim sporočilom. Nismo vsi za košarko.Gimnazija 3. in 4. letnik1. 1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:Gimnazija Koper: Projekt Tujec (po literarni predlogi C. Baudelaire: Tujec)Tekmovalci: Domen Lušin, Aljaž Kokole, Mak Tepšić, Jan Krevatin, Tjaš KavrečičMentor: Alen Mesarić
Tujstvo je pomembna tema v umetnosti. Osamljenost človeka, katerega vrednote se razlikujejo od vrednot drugih in ga tako pahnejo v sebi lasten svet, je tema Baudelairejeve pesmi v prozi Tujec. Projekt Tujec odlično aktualizira literarno predlogo. Ko se človek v svetu počuti tujca in se tega zave, se zavestno odloči za nekakšen umik in samoto. Film je skoraj dokumentarna pripoved o življenju takega tujca. Preko dialoga oz. intervjuja spoznavamo življenje mladega »outsiderja« in predvsem njegovo razmišljanje. Lik mladega brezdomca je na nek način skrivnosten. Ne izvem veliko o preteklosti, o otroštvu, o tem, kaj ga je pripeljajo na ulico. Vendar svojega položaja ne obžaluje. Celo nasprotno: ozračje je sproščeno. Pripoved teče počasi, premišljeno in obenem a videz neurejeno, kot bi improviziral. Vrednote, ki običajno veljajo za normalne, mu niso blizu. Ne skrbijo ga služba in materialna varnost, prijateljstvo, družina, dom … Vseeno mu je celo za ime. Ljubezni kot da ne pozna … Kontrast med večino, ki meni, da ima vselej prav, in manjšino, ki je drugačna, svobodna in izzivalna, je zelo izrazit. Pohvaliti moramo tudi izjemno igro glavnega igralca. Izražanje je bilo v govorici jezika in telesa zelo prepričljivo.Avtorji spretno peljejo portret mladega fanta, ki si nekako ne pusti preblizu. Gledalec ne more ugotoviti, ali gre za dokumentarni ali fake dokumentarni film. Portretiranec ostane Tujec, kot mnogi ljudje iz našega vsakdana. Zadržana uporaba filmskih sredstev nam pove več o prostoru, času in človeku, kot, če bi avtorji naokoli letali z droni, kar je danes tako moderno in zraven nažigali hitiče. Priznanje za posebni dosežek:Srednja šola Slovenska Bistrica: Löffel (po literarni predlogi S. Grum: Dogodek v mestu Gogi)Tekmovalci: Lucija Klauž, Ela Plavec, Kristina Motaln, Miha Satler in Špela AčkoMentorica in somentorica: Vasja Eigner in Maja Kodrič Crnjakovič
Film nas nagovori preko izrazito gogovskega ozračja. Goga – zadušljivo mesto, temačni prostori, malo sonca. Patologija in grotesknost. Zdolgočasenost vsakdanjika je prepoznana tudi v namišljenem odnosu do pacientov in med njimi. Vse to je prisotno v kratkem filmu, ki se izraža z zanimivo filmsko govorico: igranje šaha in prehodi, vse skupaj ujeto v domišljeno izbrano zvočno podlago: mrmranje. Odsotnost glasbe omogoča slišati človeški glas, ki aludira na norost, vzbuja pa tudi pričakovanje dogodka. Tega pa ni.Odlična scenografija, izbor lokacije, kostumov, rekvizitov in primernih igralcev nas zapelje v morasto atmosfero zgodbe. Dobra fotografija, montaža in zvočna podoba, brez vsiljene glasbe, ki je v mnogih filmih danes enostavno odveč. Suho in učinkovito.Strokovna šola1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:Ekonomska šola Novo mesto: Kar človek čuti (po literarni predlogi S. Kosovel: Ponosni mladi človek poje v noč)Tekmovalci: Urh Pirc, Klemen Rogelj in Kristjan HočevarMentorica in somentorica: Tamara Rifelj in Marica Ramovš
Kosovel tudi mlade nagovori, ko na svoj način opozarja na krivice. V pesmi Ponosni mladi človek poje v noč pravi: Nerazodete sanje, razodele ste se. Ko postavljam spomenike vam, jih postavljam ljudem… Film je svojevrsten spomenik mlademu dekletu, ki se bori z revščino in kljub vedno novim težavam ne obupa, bori se naprej. Film krasi dobra igra skrbno izbranih igralcev, ki zmorejo že z gestikulacijo veliko povedati.Režijsko daleč najbolj dodelan in zrel film, ki brez odvečnih kadrov, z umirjeno montažo in natančnim kadriranjem popelje gledalca v trpko okolje, kjer je prihodnost vprašljiva. Odlični so tudi nastopajoči. Zelo prepričljivo in v vseh elementih filmskega jezika na visokem nivoju.Iskrene čestitke v imenu organizatorjev tekmovanja!mag. Renata More, vodja tekmovanja 7. 3. 2018Rezultati regijskega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 6Podatke smo prejeli od naslednjih pokrajinskih slavističnih društev:SD Celje, SD Dolenjske in Bele krajine, SD Koper, SD Kranj, SD Maribor, SD Posavje, SD Ljubljana, SD Jesenice, SD Nova GoricaSrebrna priznanja prejmejo vsi navedeni tekmovalni izdelki (po kategorijah); tisti, ki so podčrtani, se uvrstijo na državno tekmovanje:6.–7. razred OŠ: Goski, Tajno društvo PGC, Mulci na kvadrat, Matilda, Orfej in Evridika, Lepa Vida, Moderna Sneguljčica, Starši na prodaj, Pet pepelk8.–9. razred OŠ: Padežnikova Rozamunda, Prevajalka, Vesolje v meni, Pasja sodba v Šenčurski vasi, Zadovoljni Kranjčan, Prišel je čas boja z velikanom, Resnica boli, Jabolko ne pade daleč od drevesa, Ljubezen nikoli ne mine, Vaje v slogu, Prebrisani kuhar, Romeo in Julija, Pegam in Lambergar, Zaporedje nesrečnih prigod, Čakajoč, Potem? Potem, Najdena sreča v nesreči, Nesporazum, Kajenje škodi, Tista z obale1.–2. letnik gimnazije: Gospod stotnik, Luciferjev list, Avdicija, Lepa Vida, Dekle, ki je bruhalo rože, Ča ča čakaj kaj, Trpljenje boema, Ona še vedno raje leti s pticami, Anti-gona, Vegani pri Savici, Slavec in vrtnica, Desetnica, Še ena priložnost3.–4. letnik gimnazije: Mantra razsvetljenja, Projekt Tujec, Krvava senca, Obrazi spregledanih, Telečja pečenka, Člen, Kdo se boji rdečega moža, Usodni greh, Če preveč čivkaš, LöffelStrokovna šola: Ekstaza smrti, Zaprta vrata, Kar človek čuti, Sin, Čaj v parkuIskrene čestitke tekmovalcem in mentorjem, iskrena hvala pokrajinskim društvom in komisijam za izvedbo regijskega tekmovanja!Renata More, vodja tekmovanja