Vabimo vas, da se udeležite 7. Mednarodnega znanstvenega srečanja mladih humanistov z naslovom Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Konferenca bo potekala 14. in 15. novembra 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Več podrobnosti najdete na vabilu in prijavnici.
Avtor: admin
Slovenski slavistični kongres 2018
Slovenski slavistični kongres Slovenistika in slavistika v zamejstvu: Videm 2018
Videm/Udine/Udin, 27.–29. september 2018
Predstavitev kongresa
Po nekaj letih nas spet čaka daljše stanovsko druženje, tudi zato, ker smo uspeli združiti organizatorske moči z našimi zamejskimi kolegi z univerze v Vidmu. Letošnji tridnevni kongres v Vidmu bo predstavil in tudi analiziral zamejske razmere pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature, začenši z načini in oblikami ohranjanja slovenskega ustnega izročila med ljudmi, do uporabe slovenskega jezika in narečij v medijih in vse do poučevanja slovenskega jezika na italijanskih univerzah. Dovolj jasno se bo lahko orisal tudi trenutni položaj slovenistik med slavistikami v različnih delih Italije. Ob zamejski literaturi bosta v osredju še dve jubilejni temi, ki sta povezani z zahodnim slovenskim zamejstvom: prva svetovna vojna in Ivan Cankar. Tridnevni dogodek bo sklenila celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo).
Ni vsako leto priložnost, da se organizacijsko čezmejno povežemo – tokrat nam je zahvaljujoč pripravljenosti videmskih kolegov uspelo in zato vsi skupaj upamo, da se nam boste pridružili v čim večjem številu. Vabljeni!
Andreja Žele (predsednica ZD SdS)
Andreja Žele in Matej Šekli (ur.): Slovenski slavistični kongres, Videm 2018. Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2018. 408 str. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 28). |
Lokacija uvodnega dela kongresa:Palača Antonini Cernazai / Palazzo Antonini Cernazai / Palaç Antonini Cernazai
Ulica Tarcisia Petracca 8 / Via Tarcisio Petracco, 8 / Vie Tarcisi Petrac, 8
Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani
pritličje
Četrtek, 27. septembra 2018
09.00–09.30 | Registracija | |
09.30–10.00 | Pozdravni nagovori
|
|
Andreja Žele, predsednica Slavističnega društva Slovenije | ||
Marija Pirjevec Paternu, predsednica Slavističnega društva Trst–Gorica–Videm
Antonella Riem, predstojnica Oddelka za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede Univerze v Vidmu |
||
Giorgio Ziffer, predsednik Italijanskega društva slavistov (Associazione Italiana degli Slavisti)
William Cisilino, direktor Deželne agencije za furlanski jezik (ARLeF, Agjenzie regjonalâ pe lenghe furlane) |
||
Uvodna predavanja
|
||
10.00–10.20 | Giorgio Cadorini
Il furlan: storie, societât e la part dai Slovens / Furlanščina: zgodovina, družba in vloga Slovencev |
|
10.20–10.40 | Roberto Dapit
Stanje slovenskega ustnega izročila v Videmski pokrajini |
|
10.40–11.00 | Marija Bidovec
Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah |
|
11.00–11.30 | Diskusija | |
11.30–12.00 | Odmor | |
spominski prispevek
|
||
12.00–12.15 | Han Steenwijk, Univerza v Padovi
Alcune particolarità del resiano ufficiale / Nekatere posebnosti uradne rezijanščine |
|
12.15–12.30 | Malinka Pila, Univerza v Konstanci
L’imperfetto resiano: evoluzione delle sue forme e funzioni / Rezijanski imperfekt: spremembe njegovih oblik in funkcij |
|
12.30–12.45 | Natka Badurina
In memoriam Fedora Ferluga Petronio (1946–2018) |
|
12.45–13.00 | Diskusija | |
13.00–15.00 | Prosto za kosilo | |
|
||
Predavanja v sekcijah | Predavanja v sekcijah | |
Slovenski jezik v Videmski pokrajini
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
Slovensko ustno izročilo v Videmski pokrajini
(Učilnica –Aula 11 (1. nadstropje)) |
|
Vodi | Nataša Gliha Komac | Roberto Dapit |
15.00–15.15 | Nataša Gliha Komac
Slovenski jezik v Kanalski dolini |
Marija Stanonik
Vartac, publikacija beneškega študijskega centra “Nediža”: slovenska narečna besedila otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline |
15.15–15.30 | Matej Šekli
Slovenski jezik v Reziji |
Monika Kropej Telban
Matičetovi zapisi terskih pripovedi. Prispevek k ohranjanju terske nesnovne dediščine |
15.30–15.45 | Janoš Ježovnik
Slovenski jezik v Terskih dolinah |
Barbara Ivančič Kutin
Zagovori v terenskih zapisih iz Benečije |
15.45–16.00 | Danila Zuljan Kumar
Slovenski jezik v Nadiških dolinah |
Milena Mileva Blažić, Alenka Žbogar
Pravljice in ljudsko literarno izročilo od vrtca do konca osnovne šole |
16.00–16.30 | Diskusija | Diskusija |
16.30–17.00 | Druženje ob pijači in prigrizku (hodnik pred Gusmanijevo dvorano) | |
17.00–18.45 | Literarni večer (Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
|
Pogovor z Majo Haderlap o romanu Engel des Vergessens/Angel pozabe, vodi Vanesa Matajc | ||
Petek, 28. septembra 2018
09.00–09.30 | Registracija | |||
Predavanja v sekcijah | Predavanja v sekcijah | Okrogli mizi | ||
Angel pozabe Maje Haderlap in Francoski testament Andreïa Makina
(Učilnica – Aula 2) |
Slovanski jeziki in književnosti na Univerzi Vidmu
(Učilnica – Aula 3) |
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v šolah
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
||
Vodi | Boža Krakar Vogel | Giorgio Ziffer | Jožica Jožef Beg
Zakaj razpravljati o tekmovanju za Cankarjevo priznanje na slavističnem zborovanju? |
|
09.30–09.45 | Boža Krakar Vogel
Nova stara vprašanja o maturitetnem eseju |
Giorgio Ziffer
Per l’origine di sloveno “velika noč” (‘Pasqua’) |
Igor Saksida
Cankarjevo tekmovanje in sodobne oblike preverjanja bralne zmožnosti |
|
09.45–10.00 | Alojzija Zupan Sosič
Družinski testament v Angelu pozabe |
Emiliano Ranocchi
Il mito asburgico nella letteratura polacca e ucraina moderna |
Tina Gačnik
Tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje v osnovni šoli – sladko ali kislo jabolko? |
|
10.00–10.15 | Nadja Dobnik
Makinov Francoski testament v kolesju pozabe in zgodovine |
Anna Maria Perissutti
Josef Váchal: Un pittore al fronte |
Saška Horvat
Razmišljanja o tekmovanju za Cankarjevo tekmovanje na Gimnaziji Novo mesto (prelesti in bolesti) |
|
10.15–10.30 | Vanesa Matajc
Čas in spomin, glas in zgodovina |
Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
||
vodi Alenka Žbogar
sodelujejo Milena Mileva Blažić, Monika Kropej Telban, Barbara Ivančič Kutin, Saša Babič |
||||
10.30–11.00 | Diskusija | |||
11.00–11.30 | Odmor | |||
11.30–12.30 | Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
|||
12.30–13.00 | Odmor | |||
13.00–15.00 | Daniele Della Vedova | |||
Predavanja v sekcijah | Predavanja v sekcijah | |||
15.00–16.30 | Jubilejni Cankar
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
Prva svetovna vojna v slovanskih književnostih
(Učilnica – Aula 2) |
||
Vodi | Miran Košuta | Namita Subiotto | ||
Miran Košuta
Ivan Cankar v očeh in peresu Fulvia Tomizze Marija Pirjevec Paternu Italijansko branje Ivana Cankarja Jožica Čeh Steger Ekološki prostori v Cankarjevi kratki prozi |
Đurđa Strsoglavec
Južnoslovanski bog Mars Namita Subiotto Odmev prve svetovne vojne v romanu Pirnica Petreta M. Andreevskega Jana Šnytová, Špela Sevšek Šramel Refleksije velike vojne v prozi: češki in slovaški primer Lidija Rezoničnik Prva svetovna vojna v poljski književnosti: odmev vojne v kratki prozi Zofie Nałkowske Blaž Podlesnik Prva svetovna vojna v pogledih ruske književnosti |
|||
16.30–17.00 | Odmor | |||
Okrogla miza | Okrogla miza | |||
17.00–18.30 | Slovenski jezik v šolah v Furlaniji – Julijski krajini
(Gusmanijeva dvorana / Sala Gusmani / Sale Gusmani)
|
Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah
(Učilnica – Aula 2) |
||
Vodi | Suzana Pertot | Marija Bidovec | ||
Sodelujejo | Norina Bogatec (Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI, Trst)
Kdo v Italiji obiskuje vrtce in šole v slovenskem jeziku Ester Derganc (Bazovica pri Trstu) Zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika Biserka Cesar (Bazovica pri Trstu) Učim se govoriti, pisati in brati po slovensko: pouk slovenskega jezika v osnovni šoli Vesna Jagodic (Špeter) Poučevanje slovenščine na Državni večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru Antonio Banchig (Čedad) Slovenščine ni, lahko pa bi bila Tadej Pahor Stanje slovenskega jezika na slovenskih zamejskih šolah |
Lara Pižent (Univerza v Vidmu)
Med Baltikom in Furlanijo: primerjava dveh didaktičnih pristopov pri posredovanju slovenskega jezika in kulture Rada Lečič (Univerza v Trstu, Filozofska fakulteta) Pisanje učbenikov slovenščine za Italijane Karin Marc Bratina (Univerza v Trstu, Visoka šola za prevajalce in tolmače) Slovenščina na študiju prevajanja in tolmačenja v Trstu Polona Liberšar (Univerza v Padovi) Študij slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi Sanja Pirc (Univerza “La Sapienza” v Rimu) Percepcija slovenskega jezika in kulture na največji italijanski univerzi “La Sapienza” v Rimu Karin Radovič Marija Franca in njene Šavrinske zgodbe Sara Tracogna Esperimenti di mediazione linguistica e culturale: cosa può dire Kakorkoli al di fuori del contesto lubianese? Sara Basaldella L’esperienza di traduzione di una parte di uno dei piů grandi inni alla figura materna, il romanzo Na klancu di Ivan Cankar Luigi Pulvirenti Tri mesta, dva jezika, eno srce: življenjska in poklicna pot Rimljana, udomačenega na Slovenskem |
19.30–22.00 Večerja s slavnostno podelitvijo priznanj, Astoria Hotel Italia, Piazza XX Settembre 24, Videm, www.hotelastoria.udine.it
_____________________________________
Sobota, 29. septembra 2018
Celodnevna ekskurzija v Rezijo in Benečijo (Beneško Slovenijo), vodi Matej Šekli (en avtobus za 50 udeležencev, PRIJAVA NA EKSKURZIJO NI VEČ MOGOČA).
08.00: odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novi Gorici
09.00: odhod avtobusa s Trga prvega maja (Piazza 1 Maggio) (zbor na zahodni strani pod gradom ob koncu Maninove ulice (via Manin)) v Vidmu (Udine)
10.00–12.00: predstavite rezijanske jezikovne in kulturne stvarnosti v Rozajanski kultürski hïši na Rávanci (Prato di Resia) v Reziji, vodi Luigia Negro, sodeluje tudi rezijanska folklorna skupina Ti rozajanski plesawci
12.00–14.00: kosilo v restavraciji (Osteria Alla Speranza) v Bili (San Giorgio) z rezijanskimi jedmi, na jedilniku ćalčüne ter jid nu sër ponöw
14.30–16.00: ogled Muzea tih rozajanskih judí (Muzej rezijanskih ljudi) v Plocavi hïši in Muzea brüsarja (Muzej brusačev) na Solbici (Stolvizza), vodi Luigia Negro
17.30: prihod avtobusa na Trg prvega maja (Piazza 1 Maggio) v Videm (Udine)
18.30: prihod avtobusa na avtobusno postajo v Novi Gorici
Istočasno s kongresnim dogajanjem bo potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 3. 6. IN NAZADNJE SPREMENJEN 23. 9. 2018.
Slavistično društvo SlovenijeSlavistično društvo Trst–Gorica–VidemUniverza v Vidmu, Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vedeUniversità degli Studi di Udine, Dipartimento di Lingue e letterature, comunicazione, formazione e societàUniversitât dal Friûl, Dipartiment di Lenghis e leteraduris, comunicazion, formazion e societât
Peticija za sistemsko ureditev dela učiteljev slovenščine
Podpis izjave na zunanji povezavi:
https://www.pravapeticija.com/za_sistemsko_ureditev_dela_uciteljev_slovenscine
Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.
Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).
Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …
Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.
Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.
Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.
O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.
Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.
V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine
Zlati všeček za slovenščino, Ljubljana 2018
Na prvem, pionirskem tekmovanju za Zlati všeček za slovenščino, 14. septembra 2018, v Trubarjevi hiši literature je tekmovalo 18 udeležencev, jagodni izbor najpogumnejših dobitnikov lokalnih všečkov na delavnicah Dajmo priložnost slovenščini. Merila za pridobitev Zlatih všečkov jih je po testu (vstavljanje ločil, pravilnih besednih oblik, popravljanje besedila) izpolnilo kar 13.
Prvo mesto sta si pritekmovali Magda Kastelic Hočevar iz Žužemberka, in Helena Dugonjić iz Novega mesta. Na drugem mesto so pristali Cvetka Kham in Urban Debevec iz Ljubljane ter Vesna Parkelj in Manca Hrovat iz Novega mesta. Na tretjem pa Andreja Burger Muhič, Simona Pustavrh, Brigita Sinur, Alenka Tomc, Cvetka Peterlin, Sandra Tomović in Silva Lukšič, vse delujoče v Novem mestu, Ana Gorše iz Črnomlja in Barbara Krejči Piry iz Ljubljane.
Rešitve so ob živahnem sodelovanju tekmovalcev med pregledovanjem izdelkov komentirali Andreja Žele, Kozma Ahačič in Matej Šekli, spremljali pa zunanji opazovalci, ki so se prav tako vključevali v diskusijo o jezikovnih vozlih. Prav sodelovanje v debati, ki potrjuje ali dopolnjuje posameznikovo jezikovno izkušnjo in prispeva k intenzivnejši jezikovni ozaveščenosti, je sploh ena glavnih prednosti delavniške in tekmovalne sestavine naših prireditev.
Zaradi dobrega odziva bomo s prireditvami Dajmo priložnost slovenščini in s preizkusi za Všeček za slovenščino nadaljevali in jih ob pomoči pokrajinskih slavističnih društev širili še v druge slovenske kraje, po knjižnicah, učiteljskih kolektivih, upravnih okoljih idr. ter pridobivali tekmovalce za naslednji Zlati všeček. Slovenci radi tekmujejo v različnih dejavnostih, zakaj ne bi, po zgledu npr. Francozov, tekmovali tudi v znanju lastnega jezika?
Prireditev so podprle Založna Rokus Klett, Škrabčeva ustanova ter Mestna knjižnica Ljubljana s THL Ne na državni ne na mestni ravni s prošnjami oz. prijavami za denar nismo uspeli zaradi popolnoma nebistvenih nevsebinskih napak. Tudi pri medijih nismo našli naklonjenosti, saj kljub našemu prizadevnemu obveščanju niso pokazali zanimanja za prireditev. Kaže, da so slovenistične reči boljša novica, kadar je okrog njih kakšen špetir.
Boža Krakar Vogel,
organizatorka tekmovanj všeček za slovenščino in prireditev Dajmo priložnost slovenščini
Pogovor o rešitvah
Podelitev priznanj
Razpis 7. tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 7
Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2018/2019 organiziralo 7. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 7. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.
Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije. Na spletnih straneh si lahko ogledate Arhiv prvih petih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.
1. Cilji tekmovanja
Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.
2. Ravni in tekmovalne kategorije
Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.
Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.
Tekmovalne kategorije:
1. 6. do 7. razred osnovne šole;
2. 8. do 9. razred osnovne šole;
3. 7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;
4. 1. in 2. letnik gimnazije;
5. 3. in 4. letnik gimnazije;
6. strokovna šola;
7. poklicna šola.
Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.
3. Tekmovalne skupine
Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.
4. Prijava na tekmovanje
Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 5. julija do 20. septembra 2018 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu) je potrebno poslati v skenirani obliki.
5. Prijavnina
Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah.
6. Izobraževanje za mentorje in somentorje
Zaradi premajhnega števila prijavljenih udeležencev se letos izobraževanji ne bosta izvedli !!!.
Potekalo bo v soboto, 6. oktobra 2018, v Ljubljani (1. del: 8-urni program) in v sredo, 17. oktobra 2018 popoldne, (2. del: 4-urni program) v Ljubljani. V okviru predavanj in delavnic bodo mentorji in somentorji pridobili ustrezne informacije o poteku in vsebini tekmovanja, izbiri literarnega besedila, pripravi scenarija in pisne predstavitve ter kratkega filma. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na seminarju, ki se upošteva pri napredovanju. Cena izobraževanj je 35 evrov za člane Slavističnega društva in 40 evrov za nečlane. Prijave sprejemamo do 20. septembra 2018 na obrazcu prijave za tekmovanje.
7. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki
Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 30. januarja 2019:
– izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);
– DVD s posnetim kratkim filmom;
– pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);
– literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);
– izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).
Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do 30. januarja 2019.
8. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov
Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati.
Pisna predstavitev:
– dolžina ok. 600 besed;
– vsebina:
1. povzetek literarne predloge;
2. obrazložitev izbora literarne predloge;
3. predstavitev prenosa literarne predloge na film;
4. opis enega do treh glavnih likov.
Film:
– nosilec: DVD;
– dolžina filma: od 2 do 10 minut;
– uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;
– avtorji filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.
Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.
Uporabljene vire je potrebno citirati.
Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.
Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.
Priporočena literatura in viri:
– Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.
– Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.
– Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/
– Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.
– Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/. www.luksuz.si
9. Ocenjevanje izdelkov
Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.
Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:
– kakovost;
– vloženi trud;
– metode dela;
– raziskovalni pristop.
Posebni kriteriji ocenjevanja so:
– kakovost pisne predstavitve;
– poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;
– izvirnost pristopa in celovitost filma;
– filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;
– etika.
10. Potek tekmovanja
Šolsko tekmovanje
Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je 30. januar 2019. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do 30. januarja 2019.
Tekmovanje na šolah bo izvedeno v tednu od 1. do 6. februarja 2019. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 7. februarja 2019 (neuradni) in 13. februarja 2019 (uradni).
Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.
Regijsko tekmovanje
Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 15. februarja 2019.
Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 26. februarja do 4. marca 2019. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 7. marca 2019 (neuradni) in 13. marca 2019 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.
Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.
Državno tekmovanje
Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 14. marca 2019 (velja poštni žig).
Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 19. do 22. marca 2019. Rezultati bodo objavljeni 27. marca 2019 (neuradni) in 2. aprila 2019 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.
11. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad
Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 19. aprila 2019.
Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.
Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.
mag. Renata More l.r. Red. prof. dr. Andreja Žele l.r.
vodja tekmovanja predsednica Slavističnega društva Slovenije
Ljubljana, 5. julij 2018
Uradni rezultati državnega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 6, 2018
Osnovna šola
Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Katarina Leban Škoda, Klavdija Kranjc Jensterle (predsednica)
6.–7. razred razred OŠ
1. mesto v kategoriji:
Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Pet pepelk (po literarni predlogi Ž. Petan: Pet pepelk)
Tekmovalci: Maša Leskovar, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Lev Mišo Kolar
Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona Zorko
Film, posnet po istoimenski literarni predlogi Žarka Petana, pokaže pet Pepelk današnjega časa: skrbijo jih videz in objave na spletu, borijo se za naklonjenost fanta, ki ne ve, kaj si pravzaprav želi. Film ne odslikava le pasti mladostništva, temveč družbe nasploh, saj v ospredje postavlja samovšečnost, vzbujanje pozornosti in pridobivanje naklonjenosti zgolj z videzom ter nenehno prisotnostjo na družbenih omrežjih … Pravljično Pepelko je nadomestila izpraznjena Pepelka, ki lahko nase opozori le še z groteskno masko, na kar nas spremlja skozi celoten film. Ustvarjalci so, za osnovnošolski projekt, prikazali zelo zrelo filmsko strukturo parodije. Punce so posnete praktično z ene same pozicije, avtoriteta (ravnatelj) je v offu in ga nikoli ne vidimo, le slišimo. Predzgodbo avtorji podajo v flashbacku v črnobeli tehniki, zaključek pa zabavno pove, kako nesmiselno je pravzaprav vse skupaj.
8.–9. razred OŠ
1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:
Osnovna šola Hruševec Šentjur: Vaje v slogu (po literarni predlogi R. Queneau: Vaje v slogu)
Tekmovalci: Lea Centrih, Maja Majcen, Oskar Černjak, Urban Grajžel in Nejc Rezar
Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Darinka Žekar
Film, posnet po istoimenski literarni predlogi, se izvirno poigra z različnimi filmskimi žanri. Pred gledalcem se odvije zanimiva aktualizacija Quenaujevega pristopa k različnim načinom pripovedovanja istega dogodka. Vsaka sprememba žanra prinaša novo sporočilnost, in bolj ko se bližamo koncu, bolj nam je jasno, da bi bilo potrebno kdaj poseči po kakšnem starejšem, že videnem žanru oz. načinu, kajti celo v grozljivki je več osebnega in človeškega kot v zadnjem prizoru, kjer igralca namesto osebnega stika in pogovora izbereta vsak svoj telefon.
Kot pravijo mladi filmarji – to ni komedija, ni akcija, niti drama, to je resničnost.
Ustvarjalci se v filmu sprehodijo skozi filmske zvrsti in žanre, od burleske do horrorja in vsakič uporabijo primeren režijski slog, vaje v slogu pač. Pokažejo določeno poznavanje filmske zgodovine, izberejo primerno glasbo in dialog ter tako zgradijo celovit , samoironičen in zabaven filmski izdelek.
Priznanje za posebni dosežek:
OŠ Poljane: Potem? Potem. (po predlogi: B. Dylan: Ulil se bo težek dež)
Tekmovalci: Blažka Šifrar, Lucija Dežman, Zhanel Romanova, Timon Dogan in Julijan Jančič
Mentorica: Tatjana Rupnik Hladnik
Film Potem? Potem. je odsev sporočila pesmi Boba Dylana Ulil se bo težek dež. Že Dylan je v pesmi spregovoril o vseh problemih sveta, ki jih iz dneva v dan ignoriramo. Film to sporočilnost potrjuje in stopnjuje, saj na pretresljiv in zelo aktualen prikazuje tesnobo, ki jo povzroča današnji razčlovečeni svet.
Ob skrbno izbrani in ustrezni glasbeni podlagi spremljamo dva glasova, starejšega, ki gledalcu ostane skrit, skrivnosten, in šepetaje sprašuje, ter mlajšega, čigar podobo lahko vidimo. Le-ta med dežnimi kapljami odgovarja na vprašanja o svetu, ki v temi in ob otožni, mistični glasbi deluje turobno, brezizhodno. Kot grožnja pa deluje ponavljajoči se stih /… in ulil se bo težek dež …/ in mladega človeka, ki na poti srečuje pozabljene umetnike in prezrta čustva, sili v akcijo, s katero bo sivemu, brezbrižnemu vsakdanu ubežal.
Zanimiva interpretacija Dylanove klasike z izvirnimi podobami gledalca prepriča, da sledi dogajanju in se tudi sam prične spraševati. Film ponudi nekaj res vrhunskih posnetkov mesta v deževni, mračni atmosferi.
Srednja šola
Ocenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)
Gimnazija 1. in 2. letnik
1. mesto v kategoriji:
Srednja šola Slovenska Bistrica: Ča ča čakaj kaj? (po literarni predlogi: M. Burgess: Billy Elliot)
Tekmovalci: Domen Krajnc, Perina Slapnik, Mia Kukovič, Lucija Žilavec in Maša Korošec
Mentorica in somentorica: Vasja Eigner in Maja Kodrič Crnjakovič
V vsakem od nas je posebna moč, samo najti jo moramo. O tem spregovori Melvin Burgess v svoji literarni preobleki Billya Elliotta. O tem, kako pomembno je vzpostavljanje procesov samoosmišljanja posameznika v družbi, spregovorijo tudi ustvarjalci filma Ča ča čakaj kaj. Prenos v naše okolje in drugačen plesni svet dopušča, da se vživimo v osebe. K temu poleg izbora glasbe in dogajalnega prostora veliko pripomorejo tudi dobra igra in avtentični dialogi. Navdušuje tudi preprosta izraznost. Ko včasih že pomislimo, da bo vse preveč klišejsko, nas film preseneti s sposobnostjo preprostega jezika; tako besednega kot filmskega. Film ne postane romantična komedija, pač pa opozorilo na nujnost in zmožnost preseganja družbenih pričakovanj. Pa naj si bo glede na spol, poreklo, raso ali vero…
Sproščen pristop k temi, ki bi bila lahko zelo dramatična in za junaka celo travmatična ali tragična. Zabavno kadriranje, v katerem par prepriča celo do plesa sumničave fante, prepriča tudi gledalce.
Prijetna romantična komedija s pozitivnim sporočilom. Nismo vsi za košarko.
Gimnazija 3. in 4. letnik
1. 1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:
Gimnazija Koper: Projekt Tujec (po literarni predlogi C. Baudelaire: Tujec)
Tekmovalci: Domen Lušin, Aljaž Kokole, Mak Tepšić, Jan Krevatin, Tjaš Kavrečič
Mentor: Alen Mesarić
Tujstvo je pomembna tema v umetnosti. Osamljenost človeka, katerega vrednote se razlikujejo od vrednot drugih in ga tako pahnejo v sebi lasten svet, je tema Baudelairejeve pesmi v prozi Tujec. Projekt Tujec odlično aktualizira literarno predlogo. Ko se človek v svetu počuti tujca in se tega zave, se zavestno odloči za nekakšen umik in samoto. Film je skoraj dokumentarna pripoved o življenju takega tujca. Preko dialoga oz. intervjuja spoznavamo življenje mladega »outsiderja« in predvsem njegovo razmišljanje. Lik mladega brezdomca je na nek način skrivnosten. Ne izvem veliko o preteklosti, o otroštvu, o tem, kaj ga je pripeljajo na ulico. Vendar svojega položaja ne obžaluje. Celo nasprotno: ozračje je sproščeno. Pripoved teče počasi, premišljeno in obenem a videz neurejeno, kot bi improviziral. Vrednote, ki običajno veljajo za normalne, mu niso blizu. Ne skrbijo ga služba in materialna varnost, prijateljstvo, družina, dom … Vseeno mu je celo za ime. Ljubezni kot da ne pozna … Kontrast med večino, ki meni, da ima vselej prav, in manjšino, ki je drugačna, svobodna in izzivalna, je zelo izrazit. Pohvaliti moramo tudi izjemno igro glavnega igralca. Izražanje je bilo v govorici jezika in telesa zelo prepričljivo.
Avtorji spretno peljejo portret mladega fanta, ki si nekako ne pusti preblizu. Gledalec ne more ugotoviti, ali gre za dokumentarni ali fake dokumentarni film. Portretiranec ostane Tujec, kot mnogi ljudje iz našega vsakdana. Zadržana uporaba filmskih sredstev nam pove več o prostoru, času in človeku, kot, če bi avtorji naokoli letali z droni, kar je danes tako moderno in zraven nažigali hitiče.
Priznanje za posebni dosežek:
Srednja šola Slovenska Bistrica: Löffel (po literarni predlogi S. Grum: Dogodek v mestu Gogi)
Tekmovalci: Lucija Klauž, Ela Plavec, Kristina Motaln, Miha Satler in Špela Ačko
Mentorica in somentorica: Vasja Eigner in Maja Kodrič Crnjakovič
Film nas nagovori preko izrazito gogovskega ozračja. Goga – zadušljivo mesto, temačni prostori, malo sonca. Patologija in grotesknost. Zdolgočasenost vsakdanjika je prepoznana tudi v namišljenem odnosu do pacientov in med njimi. Vse to je prisotno v kratkem filmu, ki se izraža z zanimivo filmsko govorico: igranje šaha in prehodi, vse skupaj ujeto v domišljeno izbrano zvočno podlago: mrmranje. Odsotnost glasbe omogoča slišati človeški glas, ki aludira na norost, vzbuja pa tudi pričakovanje dogodka. Tega pa ni.
Odlična scenografija, izbor lokacije, kostumov, rekvizitov in primernih igralcev nas zapelje v morasto atmosfero zgodbe. Dobra fotografija, montaža in zvočna podoba, brez vsiljene glasbe, ki je v mnogih filmih danes enostavno odveč. Suho in učinkovito.
Strokovna šola
1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:
Ekonomska šola Novo mesto: Kar človek čuti (po literarni predlogi S. Kosovel: Ponosni mladi človek poje v noč)
Tekmovalci: Urh Pirc, Klemen Rogelj in Kristjan Hočevar
Mentorica in somentorica: Tamara Rifelj in Marica Ramovš
Kosovel tudi mlade nagovori, ko na svoj način opozarja na krivice. V pesmi Ponosni mladi človek poje v noč pravi: Nerazodete sanje, razodele ste se. Ko postavljam spomenike vam, jih postavljam ljudem… Film je svojevrsten spomenik mlademu dekletu, ki se bori z revščino in kljub vedno novim težavam ne obupa, bori se naprej. Film krasi dobra igra skrbno izbranih igralcev, ki zmorejo že z gestikulacijo veliko povedati.
Režijsko daleč najbolj dodelan in zrel film, ki brez odvečnih kadrov, z umirjeno montažo in natančnim kadriranjem popelje gledalca v trpko okolje, kjer je prihodnost vprašljiva. Odlični so tudi nastopajoči. Zelo prepričljivo in v vseh elementih filmskega jezika na visokem nivoju.
Iskrene čestitke v imenu organizatorjev tekmovanja!
mag. Renata More, vodja tekmovanja
7. 3. 2018
Rezultati regijskega tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 6
Podatke smo prejeli od naslednjih pokrajinskih slavističnih društev:
SD Celje, SD Dolenjske in Bele krajine, SD Koper, SD Kranj, SD Maribor, SD Posavje, SD Ljubljana, SD Jesenice, SD Nova Gorica
Srebrna priznanja prejmejo vsi navedeni tekmovalni izdelki (po kategorijah); tisti, ki so podčrtani, se uvrstijo na državno tekmovanje:
6.–7. razred OŠ: Goski, Tajno društvo PGC, Mulci na kvadrat, Matilda, Orfej in Evridika, Lepa Vida, Moderna Sneguljčica, Starši na prodaj, Pet pepelk
8.–9. razred OŠ: Padežnikova Rozamunda, Prevajalka, Vesolje v meni, Pasja sodba v Šenčurski vasi, Zadovoljni Kranjčan, Prišel je čas boja z velikanom, Resnica boli, Jabolko ne pade daleč od drevesa, Ljubezen nikoli ne mine, Vaje v slogu, Prebrisani kuhar, Romeo in Julija, Pegam in Lambergar, Zaporedje nesrečnih prigod, Čakajoč, Potem? Potem, Najdena sreča v nesreči, Nesporazum, Kajenje škodi, Tista z obale
1.–2. letnik gimnazije: Gospod stotnik, Luciferjev list, Avdicija, Lepa Vida, Dekle, ki je bruhalo rože, Ča ča čakaj kaj, Trpljenje boema, Ona še vedno raje leti s pticami, Anti-gona, Vegani pri Savici, Slavec in vrtnica, Desetnica, Še ena priložnost
3.–4. letnik gimnazije: Mantra razsvetljenja, Projekt Tujec, Krvava senca, Obrazi spregledanih, Telečja pečenka, Člen, Kdo se boji rdečega moža, Usodni greh, Če preveč čivkaš, Löffel
Strokovna šola: Ekstaza smrti, Zaprta vrata, Kar človek čuti, Sin, Čaj v parku
Iskrene čestitke tekmovalcem in mentorjem, iskrena hvala pokrajinskim društvom in komisijam za izvedbo regijskega tekmovanja!
Renata More, vodja tekmovanja
Razpis za 6. tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 6
Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, bo v šolskem letu 2017/2018 organiziralo 6. tekmovanje iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik za osnovne in srednje šole. Tema 6. tekmovanja ostaja enaka kot v prejšnjih letih – književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi. Literarno predlogo si bodo tekmovalne skupine izbrale same izmed knjižnih del, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja.
Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v znanju slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (v nadaljevanju Pravilnik tekmovanja), objavljenim na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije. Na spletnih straneh si lahko ogledate Arhiv prvih petih tekmovanj in najkakovostnejše filme, ki so prejeli najvišja priznanja na državni ravni.
1. Cilji tekmovanja
Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev in dijakov s književnimi besedili: spoznavanje s sporočilnostjo in sestavinami književnih del, z možnostmi njihovega poustvarjanja in s prenosom književnega dela v filmski jezik. Drugi cilji tekmovanja so: spodbuditi ustvarjalno rabo slovenščine, spoznavanje in rabo sodobnih medijev ter skupinsko delo učencev in dijakov.
2. Ravni in tekmovalne kategorije
Tekmovanje bo potekalo na šolski, regijski in državni ravni.
Organizatorice tekmovanja na šolski ravni so šole, na regijski ravni pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije in na državni ravni Slavistično društvo Slovenije.
Tekmovalne kategorije:
1. 6. do 7. razred osnovne šole;
2. 8. do 9. razred osnovne sole;
3. 7. do 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom;
4. 1. in 2. letnik gimnazije;
5. 3. in 4. letnik gimnazije;
6. strokovna šola;
7. poklicna šola.
Če se v okviru določene tekmovalne kategorije na tekmovanje na državni ravni uvrstijo manj kot trije tekmovalni izdelki, jih ocenjevalna komisija oceni v okviru najbližje tekmovalne kategorije za osnovno oziroma za srednjo šolo.
3. Tekmovalne skupine
Sestavlja jih od 3 do 5 učencev oz. dijakov (lahko heterogene skupine v okviru iste tekmovalne kategorije) za posamezno tekmovalno kategorijo, mentor, lahko tudi somentor. Tekmovalno skupino sestavljajo avtorji: scenaristi, režiserji, montažerji. Ostali učenci ali dijaki lahko sodelujejo kot dodatna tehnična ali igralska ekipa.
4. Prijava na tekmovanje
Na tekmovanje se prijavijo mentorji in somentorji. Prijave na tekmovanje potekajo od objave razpisa 15. junija do 20. septembra 2017 preko e-pošte na naslov znam.sds@gmail.com. Prijava mora vsebovati ime in naslov šole, podatke mentorja in somentorja (če ta sodeluje), ime pokrajinskega Slavističnega društva in izjavo o članstvu. Prijavo (obrazec je dosegljiv v PDF in DOCX formatu) je potrebno poslati v skenirani obliki.
5. Prijavnina
Prijavnina znaša 25 evrov za mentorje in somentorje člane Slavističnega društva ter 30 evrov za nečlane, tekmovalci je ne plačajo. Računi bodo na šole poslani po prejetih prijavah.
6. Izobraževanje za mentorje in somentorje: Program izobraževanj
Potekalo bo v soboto, 30. septembra 2017, v Ljubljani (1. del: 8-urni program) in v sredo, 11. oktobra 2017 popoldne, (2. del: 4-urni program) v Ljubljani. V okviru predavanj in delavnic bodo mentorji in somentorji pridobili ustrezne informacije o poteku in vsebini tekmovanja, izbiri literarnega besedila, pripravi scenarija in pisne predstavitve ter kratkega filma. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na seminarju, ki se upošteva pri napredovanju. Cena izobraževanj je 35 evrov za člane Slavističnega društva in 40 evrov za nečlane. Prijave sprejemamo do 20. septembra na obrazcu prijave za tekmovanje.
7. Udeležba na tekmovanju in tekmovalni izdelki
Tekmovalne skupine pošljejo organizatorju tekmovanja na šoli do 30. januarja 2018:
– izpolnjeno in podpisano ter žigosano prijavnico tekmovalne skupine (v PDF/DOCX);
– DVD s posnetim kratkim filmom;
– pisno predstavitev izdelka (pribl. 600 besed);
– literarno predlogo z bibliografskimi podatki (v papirnati obliki);
– izpolnjena in podpisana soglasja staršev za javno objavo rezultatov (izjava v PDF/DOCX).
Samo skenirano prijavnico pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do 30. januarja 2018.
8. Navodila za pripravo in oddajo izdelkov
Tekmovalne skupine za literarno predlogo izberejo krajše, zaokroženo besedilo, ki je v skladu z učnim načrtom za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah. Pri prenosu literarne predloge na film morajo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Priprava scenarija je pripomoček za izvedbo filma; scenarija ni potrebno oddati.
Pisna predstavitev:
– dolžina ok. 600 besed;
– vsebina:
1. povzetek literarne predloge;
2. obrazložitev izbora literarne predloge;
3. predstavitev prenosa literarne predloge na film;
4. opis enega do treh glavnih likov.
Film:
– nosilec: DVD;
– dolžina filma: od 2 do 10 minut;
– uvodni napis mora vsebovati naslov literarne predloge;
– avtorji filma (scenaristi, režiserji in montažerji) morajo biti navedeni v uvodnih ali zaključnih napisih.
Avtorske pravice za literarno predlogo, glasbo itn. morajo biti urejene, tj. potrebno je pridobiti soglasje avtorja za uporabo besedila in glasbe, in to navesti v zaključnih napisih.
Uporabljene vire je potrebno citirati.
Tekmovalni izdelki ne smejo biti javno objavljeni pred razglasitvijo končnih rezultatov na državni ravni.
Učenci oziroma dijaki morajo tekmovalni izdelek, tj. film in pisno predstavitev, v celoti pripraviti sami, tudi snemanje in montažo, brez profesionalnih sodelavcev (izjava na prijavnici). Mentorji in somentorji jih usmerjajo, jim svetujejo, priporočamo organizacijo izobraževalnih delavnic pred pripravo in snemanjem filma ipd.
Priporočena literatura in viri:
– Jean-Claude Carrière, Pascal Bonitzer, 2000: Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– Louis Giannetti, 2008: Razumeti film. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Elliot Grove, 2010: 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Robert McKee, 2008: Zgodba: substanca, struktura, stil, načela scenarističnega pisanja. Ljubljana: UMco.
– Stojan Pelko, 2005: Filmski pojmovnik za mlade. Založba Aristej. Zbirka Pojmovniki, 4. knjiga.
– Poglej si z novimi očmi!, 2006: Vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Poglej s z novimi očmi! 2, 2006: Vodnik za poučevanje najstnikov o filmu in televiziji, namenjen učiteljem in staršem. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Predavanje Ivana Merljaka: http://videolectures.net/rtk2011_merljak_film/
– Matevž Rudolf, 2013: Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka.
– Barbara Zorman, 2009: Sence besede: filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Založba Annales.
– Naj se vidi. Priročnik za dokumentariste. http://www.filmska-sola.si/snemanje/. www.luksuz.si
9. Ocenjevanje izdelkov
Izdelki bodo ocenjeni z opisno oceno.
Splošni kriteriji ocenjevanja na tekmovanju so:
– kakovost;
– vloženi trud;
– metode dela;
– raziskovalni pristop.
Posebni kriteriji ocenjevanja so:
– kakovost pisne predstavitve;
– poustvarjalnost: prenos literarne predloge na film, upoštevanje ključnih elementov in sporočilnosti literarne predloge;
– izvirnost pristopa in celovitost filma;
– filmski jezik: režija, montaža, kamera, scenografija, zvok, dialog, igra;
– etika.
10. Potek tekmovanja
Šolsko tekmovanje
Rok za prijave in oddajo izdelkov na šolsko tekmovanje je 30. januar 2018. Samo skenirano prijavnico pa pošljejo tekmovalne skupine tudi organizatorju tekmovanja, in sicer na e-naslov: znam.sds@gmail.com, prav tako najkasneje do 30. januarja 2018.
Tekmovanje na šolah bo izvedeno v tednu od 1. do 6. februarja 2018. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani šol 7. februarja 2018 (neuradni) in 13. februarja (uradni).
Prijavnice in izdelke sprejemajo šolske tekmovalne komisije v skladu z navodili državne komisije in s Pravilnikom tekmovanja. V šolskih komisijah sodelujejo kot člani dva učitelja in učenec oz. dijak. Šolske komisije ocenijo izdelke opisno, in sicer preverijo, ali oddani izdelki ustrezajo zahtevam, ki so navedene v 7. in 8. točki Razpisa. Izdelki, ki zadostijo kriterijem iz 7. in 8. točke Razpisa, so nagrajeni z bronastim priznanjem. Nato med tekmovalnimi izdelki s pomočjo kriterijev iz 9. točke Razpisa komisije izberejo tri najboljše izdelke v posamezni kategoriji za regijsko tekmovanje. Zapisnik o šolskem tekmovanju shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.
Regijsko tekmovanje
Šolske tekmovalne komisije pošljejo prijavnice in izdelke z dokumentacijo in opisnimi ocenami največ treh najboljših tekmovalnih skupin iz vsake kategorije pristojnemu pokrajinskemu Slavističnemu društvu za regijsko tekmovanje do 16. februarja 2017.
Regijsko tekmovanje bo izvedeno v tednu od 26. februarja do 2. marca 2018. Rezultati bodo objavljeni na spletni Slavističnega društva Slovenije, Sekcije Znanost mladini, 7. marca (neuradni) in 13. marca 2018 (uradni). V regijskih ocenjevalnih komisijah sodelujejo trije člani, dva člana pristojnega pokrajinskega Slavističnega društva, tretji član je lahko tudi zunanji, ki jih imenuje vodstvo pokrajinskega Slavističnega društva. Komisije ocenijo izdelke opisno v skladu z navedenimi kriteriji za ocenjevanje iz 9. točke Razpisa ter navodili za pripravo in oddajo izdelkov (7. in 8. točka Razpisa). Izdelkom, ki izpolnjujejo kriterije, podelijo srebrna priznanja, in med tekmovalnimi izdelki izberejo v skladu z 9. točko Razpisa tri najkakovostnejše v posamezni kategoriji za državno tekmovanje.
Zapisnik o regijskem tekmovanju pošljejo po e-pošti mentorjem na šole (e-naslov je na prijavnici tekmovalne skupine), original pa shranijo v skladu s Pravilnikom tekmovanja.
Državno tekmovanje
Pokrajinska društva Slavističnega društva Slovenije pošljejo prijave, in sicer največ tri najkakovostnejše izdelke v vsaki kategoriji z dokumentacijo, ter zapisnik regijskega tekmovanja na državno tekmovanje, na naslov Slavističnega društva Slovenije (s pripisom: Za tekmovanje), Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana najkasneje do 14. marca 2018 (velja poštni žig)
Državno tekmovanje bo izvedeno v času od 19. do 23. marca 2018. Rezultati bodo objavljeni 27. marca 2018 (neuradni) in 2. aprila 2018 (uradni) na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Izdelke bo ocenjevala štiričlanska državna ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Slavističnega društva Slovenije in strokovnjakov s področja literarnega in filmskega ustvarjanja.
11. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in nagrad
Predstavitve najboljših izdelkov ter podelitev priznanj in nagrad tekmovanja bo v petek, 13. aprila 2018.
Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds@gmail.com.
Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije v okviru tretjega tekmovanja in vas lepo pozdravljamo.
mag. Renata More l.r. Red. prof. dr. Andreja Žele l.r.
vodja tekmovanja predsednica Slavističnega društva Slovenije
Ljubljana, 1. junij 2017
Pomembni datumi tekmovanja:
– prijava mentorjev in somentorjev: od 15. junija do 20. septembra 2017
– izobraževanje mentorjev in somentorjev: 30. september 2017 (Ljubljana, celodnevno), 11. oktober 2017 (Ljubljana, popoldansko), prijava do 20. septembra
– prijava na šolsko tekmovanje: 30. januar 2018
– razglasitev uradnih rezultatov šolskega tekmovanja: 13. februar 2018
– prijava na regijsko tekmovanje: 16. februar 2018
– razglasitev uradnih rezultatov regijskega tekmovanja: 13. marec 2018
– prijava na državno tekmovanje: 14. marec 2018
– razglasitev uradnih rezultatov državnega tekmovanja: 2. april 2018
– podelitev priznanj in nagrad: 13. april 2018 v Kinodvoru.
Kongres 2017
Slovenski slavistični kongres 2017: program in prijavnica
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 22. septembra 2017 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v šolstvu oziroma izobraževanju, zato bomo po plenarnih predavanjih pozornost namenili slovenščini na nacionalnem preverjanju znanja in na maturi.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Kotizacija znaša 25 EUR za člane in 35 EUR za nečlane. V kotizacijo so vključeni prigrizki in kava med odmori, ne pa tudi ostali obroki.
prof. dr. Andreja Žele
Aktualno o slovenščini v šolah in izobraževanju nasploh. Enodnevni Slovenski slavistični kongres 2017
Čas in kraj kongresa: 22. september 2017, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2
Časovni razpored
8.00–9.00 Registracija (pritličje FF)
9.00–9.30 Odprtje Slovenskega slavističnega kongresa in istočasnega Mednarodnega srečanja mladih humanistov: pozdrav dekanje FF UL Branke Kalenić Ramšak, nagovora Andreje Žele in Lidije Rezoničnik ter glasbeni vložek (nastop študentk Muzikologije FF UL: Maia Juvanc – violina, Karmen Lesjak – violončelo) – Predavalnica 34 (pritličje FF)
9.30–10.30 Plenarna predavanja – Predavalnica 34 (pritličje FF)
9.30–9.50 Boža Krakar Vogel: Vseslovenska promocija slovenščine: predstavitev Všečka za slovenščino
9.50–10.10 Luka Pernek: Slovenščina v kontekstu kulturne vzgoje pri učencih s posebnimi potrebami
10.10–10.30 Maja Dolinar: Strategije za učence slabše bralce pri pouku književnosti
10.30–11.00 Čas za razpravo (moderatorka Andreja Žele)
11.00–11.30 Odmor za kavo
11.30–12.30 Nataša Jakop (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): E-delavnica o uporabi slovarskega portala Fran – Predavalnica 34 (pritličje FF)
12.30–13.15 Delovno srečanje društva oziroma njegovega širšega upravnega odbora – Predavalnica 34 (pritličje FF)
13.15–14.30 Odmor za kosilo
14.30–17.30 Okrogla miza o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) – Didaktična učilnica (prizidek FF)
Z uvodnimi predstavitvami sodelujejo članice Predmetne komisije za slovenščino znotraj Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja: Milena Kerndl, svetovalka za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo, Milena Čuden, Ljiljana Mićović Struger, Neža Ritlop, Katarina Rigler Šilc in Saša Masterl (Državni izpitni center), razpravo povezuje Andreja Žele
14.30–16.00 Aktualno o maturi – Predavalnica 34 (pritličje FF)
14.30–14.45 Klemen Godec: O maturi iz slovenščine na slovenski gimnaziji na avstrijskem Koroškem
14.45–15.00 Maja Melinc Mlekuž: Pozitivni vidiki zasnove mature v slovenskih šolah v Italiji
15.00–15.15 Igor Saksida: Razvojne dileme slovenščine na splošni maturi
15.15–15.30 Irena Velikonja Kolar: Književni pouk pri slovenščini v srednji šoli in esej na splošni maturi
15.30–15.45 Kozma Ahačič: Razvojne dileme jezikovnega pouka slovenščine in matura
15.45–16.00 Matej Šekli: Jezikovni pouk pri slovenščini v srednji šoli in razčlemba neumetnostnega besedila na splošni maturi
16.00–17.30 Čas za razpravo (moderatorka Boža Krakar Vogel)
18.30–21.00 Neformalno pokongresno družabno srečanje z večerjo v restavraciji Emonska klet, Plečnikov trg 1, Ljubljana
Istočasno s kongresnim dogajanjem bo na FF v didaktični učilnici in kletni učilnici 018 potekala študentska konferenca mladih humanistov Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 27. 6. 2017 IN NAZADNJE POSODOBLJEN 17. 9. 2017.
Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Prvi všeček za slovenščino, Semič 2017 – video reportaža
Uvodna predstavitev
Predstavitev problematike
Pogovor o rešitvah I.
Pogovor o rešitvah II.
Kongres 2016
KONGRES SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 2016
Iz jezika v jezik: slovenščina v prevodih
Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 23. septembra 2016 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v prevodih, zato bosta po plenarnih predavanjih izvedeni dve prevajalski delavnici, ena za študente in ena za učitelje, prevajalce in ostale.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Učiteljem še sporočamo, da jim bomo za udeležbo na kongresu izdali potrdila, s katerimi lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Ljubljana, 28. 6. 2016
prof. dr. Andreja Žele
PROGRAM 27. SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Iz jezika v jezik: slovenščina v prevodih
Čas in kraj kongresa: 23. september 2016, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, predavalnica 34
Okvirna kongresna časovnica
8.00–9.00 Registracija (Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.)
9.00–9.30 Predavalnica 34; Pozdravni nagovori (predsednica ZDSDS red. prof. Andreja Žele, prodekan FF izr. prof. dr. Martin Germ, red. prof. dr. Marko Jesenšek in predsednica DSKP izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec), glasbeni program (Marjetka Mavri)
9.30–9.45 Odmor za kavo
9.45–10.45 Predavalnica 34; Predavanja
Vanesa Matajc: Svetovna in slovenska književnost v slovenskem jeziku v gimnazijskih berilih
Marija Zlatnar Moe: Koliko Hamletov pravzaprav imamo: primerjava šestih slovenskih prevodov
Đurđa Strsoglavec: Prevodna slovenščina – skrbna mati ali zlobna mačeha?
10.45–11.15 Čas za diskusijo po predavanjih
11.15–11.30 Odmor za kavo
11.30–13.00 Predavalnica 34; Občni zbor; potrditev članov UO, potrditev novih častnih članov in napoved načrtovanih vsebin za leto 2017
13.00–15.00 Čas za kosilo
15.00–18.00 Prevajalski delavnici (vzporedno v računalniških učilnicah)
Marija Zlatnar Moe: Spremenjeno s prevodom: zakaj so prevodi istega besedila tako različni?
Lidija Rezoničnik in Nina Zavašnik: Prevajalska delavnica za študente
19.00–21.00 Srečanje na Tomšičevi 12, kjer ima sedež Društvo slovenskih književnih prevajalcev; podelitev priznanj in pogostitev.
Vsi udeleženci in obiskovalci kongresa pristanejo, da bodo v primeru tonskega ter video ali foto snemanja prireditve lahko posneti tudi sami. Fotografije ter avdio- in videoposnetke lahko organizator (Zveza društev Slavistično društvo Slovenije) javno objavi (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.
Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.
Ves čas kongresa bodo na kongresnem prizorišču knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.
Hitre povezave do najpomembnejših informacij:
- VSE O KOTIZACIJI IN PRIJAVI NA KONGRES
- Občni zbor ZDSDS 2016
- Posebna priznanja Slavističnega društva Slovenije (predloga Občnemu zboru za novi častni članici, priznanja za študentske dosežke)
- 27. kongresni zbornik Slavističnega društva Slovenije NOVO!
- Prevajalski delavnici
Organizacija Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2016:
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
- Andreja Žele
- Đurđa Strsoglavec
- Petra Jordan
- Matjaž Zaplotnik