Avtor: admin

Kongres 2014

Strokovni posvet ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije – dan odprtih vrat, 3. 10. 2014

Matjaž Zaplotnik, Zoltan Jan in Peter Planinc na Občnem zboru ZDSDS 2014 (foto: Miran Hladnik).

80-letnico Slavističnega društva Slovenije bomo zaznamovali na dnevu odprtih vrat oz. 25. slovenskem slavističnem kongresu, ki bo 3. oktobra 2014 v Mestnem muzeju v Ljubljani, Gosposka 15.

Poseben strokovni posvet tokrat nadomešča vsakoletni slavistični kongres, saj želimo strokovno znanstvenemu srečanju zaradi visokega jubileja dati tudi slavnostni značaj. Poleg dopoldanskih slavnostnih plenarnih predavan načrtujemo še popoldansko ekskurzijo po literarno kulturni Ljubljani, okroglo mizo o aktualni družbeni vlogi društev javnem interesu in občni zbor društva. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi bilten s predavanji ter s seznami častnih članov in lokacij kongresov in z ustreznim slikovnim materialom.

Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se pridružite našemu enodnevnemu srečanju.

Boža Krakar Vogel

Program:
Dopoldne:
9.30–10.00: Slovesen uvodni del z nagovori – župan Ljubljane Zoran Janković, vodja službe za jezik pri Ministrstvu za kulturo dr. Simona Bergoč, dr. Aleksander Skaza, dr. Boža Krakar Vogel 

Aleksander Skaza

10.00–11.00: Plenarna predavanja

1. Aktualna vprašanja slovenščine, slovenistike in slavistike – akad. prof. dr. Matjaž Kmecl (častni meščan Ljubljane)

2. Slavistično društvo skozi čas – prof. dr. Andreja Žele

3. SdS v (živih) slikah: multimedijski prikaz – prof. dr. Miran Hladnik, Matjaž Zaplotnik

Odmor

11.30–13.30 Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

13.30–15.30 Prosto za kosilo

Popoldne:
15.30–17.30 Izbirno:

1. Vodeni ogled razstave Emona: mesto v imperiju (ob praznovanju 2000-letnice Emone) v Mestnem muzeju Ljubljana, nato kulturnozgodovinski sprehod po Ljubljani z mag. Andrejem Bartolom

2. Okrogla miza: So strokovno stanovska društva še potrebna? Udeležba predstavnikov sorodnih društev: zgodovinsko, geografsko, lektorsko, bibliografsko, slavistično. Uvodničarji: predsedniki društev.

19.30–23.00 Družabni večer s podelitvijo priznanj SdS v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina

Boža Krakar Vogel in Peter Planinc

Vika Slabe in Alenka Šivic Dular postaneta častni članici

Žurerska sekcija se ne da

Hitre povezave do najpomembnejših informacij:
Organizacija Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2014:
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Slavistično društvo Ljubljana
Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2014:
Boža Krakar Vogel
Petra Jordan
Matjaž Zaplotnik
Maruška Agrež
Peter Planinc
 
Podporniki in sponzorji 25. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2014:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
 
Mestna občina Ljubljana
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
 
 
Objava v: Slovenski slavistični kongres

Znanstveno srečanje doktorskih študentov 2013

Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je 6. 12. 2013 v Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani organizirala Vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistično-slavističnih smeri. Prireditev je bila namenjena izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, segala pa je tudi na področje didaktike in prevodoslovja.

Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je tako prireditev letos izpeljala prvič. Na srečanju so se s sekcijskimi referati z diskusijo predstavili mladi raziskovalci z mariborske, ljubljanske, koprske ter graške univerze. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi na sosednja področja didaktike in prevodoslovja. Brez slednjih si ni mogoče predstavljati niti interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike/slavistike niti uspešne prakse v smislu poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja in prevajanja. Referentom je srečanje omogočilo širšo prepoznavnost njihovega dela, udeležencem pa informacijo o rasti slovenskega znanstvenega podmladka. Četudi se sodelujoči ukvarjajo s teoretsko in metodološko zelo raznolikimi problemi, je vsaki sekciji skrbno pripravljenih kakovostnih referatov sledila konstruktivna diskusija, brez tradicionalnega >>postavljanja v dva tabora<<. Naj še omenimo, da sta bili na znanstvenem srečanju podeljeni tudi nagradi za najboljše diplomsko delo diplomantkama Tini Razboršek z Univerze v Gorici in Maji Šturm z Univerze na Primorskem. Mlade diplomante želimo na tak način nagraditi za njihovo dosedanje delo, obenem pa jih spodbuditi za nadaljnje strokovno oz. znanstveno udejstvovanje. Zaradi kakovostnih vsebin prispelih referatov pričakujemo, da bo na novo organizirano znanstveno srečanje pridobilo status osrednje prireditve Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.

 




 

Prilagamo še program.

15.30 -15.45 Pozdrav in uvodne besede
15.45-16.00 Natalija Furman: Ekolingvistika in neoliberalistični sistem
16.00 -16.15 Nina Zavašnik: Oris jezikovnega konflikta med rojenimi govorci slovenščine ter priseljenci iz BiH, Hrvaške, Črne gore in Srbije v Sloveniji
16.15-16.30 Lea Lehner: Medpredmetno povezovanje s slovenščino v tretjem triletju na dvojezičnih osnovnih šolah
16.30 -16. 45 Mateja Forte: Jezik, preko poučevanja in učenja do kakovostnega znanja
16.45 – 17.10 Diskusija
17.10 -17.30 Odmor
17.30 -18.00 Podelitev priznanj Slavističnega društva najboljšim mladim diplomantom slovenskih univerz
18.00-18.15 Črt Močivnik: Podoba Romov v literaturi Janeza Trdine
18.15 -18.30 Martina Potisk: Medkulturnost v literaturi: podoba islama v sodobnem slovenskem romanu
18.30-18.45 Ana Perovič: Funkcija oblačil in oblačilnih videzov v izbranih besedilih Ivana Cankarja in Zofke Kveder
18.45-19.00 Diskusija
19.00-19.15 Odmor
19.15 – 19.30 Nina Ditmajer: Retorične enote v svetopisemskih epistolah skozi zgodovino slovenskega prevajanja
19.30-19.45 Janko Trupej: Cenzura profanosti pri podnaslavljanju
19.45-20.00 Diskusija

Fotografije s prireditve

Objava v: Društvo, Študentska sekcija

Kongres 2013

24. Slovenski slavistični kongres, Vipava in Nova Gorica,
3.-5. oktober 2013
Letošnji slavistični kongres bo od 3. do 5. oktobra 2013 v Vipavi in Novi Gorici. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena novi novogoriški slovenistiki oz. slavistiki. Druge teme so posvečene še besedju v besedilih in slovarjih, manj znanemu Miklošiču, slovanskim literaturam v slovenski kulturi, čezpredmetnim ciljem pri pouku slovenščine, diferenciaciji pri pouku slovenščine, prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po poteh Soške fronte.
Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da najkasneje do 21. 9. 2013 izpolnite elektronsko prijavnico, ki jo najdete na teh spletnih straneh.
Učiteljem še sporočamo, jim za udeležbo na kongresu v petek, 4. 10 2013., ZRSŠ izda potrdilo, s katerim lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Pred kongresom bomo razposlali izvod nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine. Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim večjem številu vidimo na oktobrskem kongresu.
Boža Krakar Vogel,
predsednica ZDSDS
 

Nekaj slik s četrtkove otvoritve kongresa v Dvorcu Lanthieri Vipava (FOTO: Miran Hladnik)

Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013

 Mestna občina Nova Gorica
Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013
 • Ernesta Dejak Furlan, predsednica SD Nova Gorica,
• Sonja Žežlina, podpredsednica SD Nova Gorica,
• Nejc Ivančič, blagajnik SD Nova Gorica,
• dr. Zoran Božič, član UO SD Nova Gorica,
• Adrijana Špacapan, članica UO SD Nova Gorica,
• Ana Ogrič, članica UO SD Nova Gorica,
• dr. Katja Mihurko Poniž, dekanja Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici,
• dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije,
• Petra Jordan, tajnica SD Slovenije,
• Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska SD Slovenije.
V širšem organizacijskem odboru letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa poleg zgoraj navedenih sodelujejo še
• profesorice številnih šol, predvsem Škofijske gimnazije Vipava, Gimnazija Nova Gorica in Šolskega centra Nova Gorica,
• Petra Bajec, Mestna občina Nova Gorica,
• Melanija Kerševan, Krajevna skupnost Nova Gorica,
• Maruška Agrež, SD Slovenije.

Podporniki in sponzorji 24. Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013
 

 

      Občina Vipava                     Gimnazija Nova Gorica                HIT Nova Gorica
Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani
Objava v: Slovenski slavistični kongres

Jezikoljubni cvetober

UVOD

Tu si lahko preberete Jezikoljubni cvetober, zbirko prispevkov nekaterih slovenistk, članic SdS, ki smo se v zadnjih letih javno protestno oglašale glede spreminjanja položaja slovenščine kot maternega/prvega jezika nasproti krepitvi globalne angleščine v našem šolskem sistemu na celotni vertikali. Prispevki so razdeljeni v odzive in polemike ter v razprave. Ideja se je porodila ob dnevu žena, kolegice so svoje prispevke poslale, jaz pa sem jih poskušala zlepiti po kronološkem redu. Zdi se mi umestno, da so takole zbrani, saj je ob vsaki posamezni objavi kaj lahko zamahniti z roko, večje število, podprto tudi z argumentiranimi razpravami, pa kaže, da problem ni kratkotrajen in da za odgovorne v šolskih inštitucijah tudi tako lahkotno zanemarljiv ne bi smel biti, kot je in očitno  bo. Zato bo tale cvetober nemara imel še kakšno nadaljevanje, posebnih učinkov pa bržkone manj.

Boža Krakar Vogel, urednica Cvetobera

Jezikoljubni cvetober:

Boža Krakar Vogel (ur.): Jezikoljubni cvetober. Zbirka prispevkov nekaterih slovenistk, članic SdS, ki smo se v zadnjih letih javno protestno oglašale glede spreminjanja položaja slovenščine kot maternega/prvega jezika nasproti krepitvi globalne angleščine v našem šolskem sistemu na celotni vertikali.

 

Objava v: Društvo, Slovenščina v javnosti

Kongres 2012

23. Slovenski slavistični kongres, Koper,

FHŠ UP, 27.-29. september 2012

SLIKE S KONGRESA
 KLIKNI za ogled fotogalerije

FOTO: Matjaž Zaplotnik in Miran Hladnik

 KLIKNI za ogled fotogalerije

FOTO: Olivio Gržentić

Klikni za ogled fotogalerije KLIKNI za ogled fotogalerije
FOTO: Marija Sotnikova Štravs
Letošnji slavistični kongres bo od 27. do 29. 9. 2012 na Fakulteti za humanistične študije v KopruTitov trg 5. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena slovenistiki/slavistiki, kakor se po načelih medkulturnosti in meddisciplinarnosti razvija na Univerzi na Primorskem. Druge teme so posvečene še prevajanju iz slovenščine v druge slovanske jezike, lektorstvu v medkulturnem položaju, didaktičnim prizadevanjem za razvijanje pismenosti (predavanja, delavnice), prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Na občnem zboru bomo imenovali nova častna člana in volili novo vodstvo. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po morju in kopnem.
Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da najkasneje do 15. 9. 2012 izpolnite elektronsko prijavnico, ki jo najdete na tej spletni strani.
Učiteljem še sporočamo, jim za udeležbo na kongresu v petek, 28. 9., ZRSŠ izda potrdilo, s katerim lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.
Pred kongresom bomo razposlali izvod nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine. Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim
večjem številu vidimo v Kopru.
Boža krakar Vogel, predsednica SdS
1. september 2012
Hitre povezave do najpomembnejših informacij:


Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Koper 2012


 

 
 
Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Koper 2012:
  • dr. Vesna Mikolič, prva predstojnica Oddelka za slovenistiko UP FHŠ, članica Oddelka za jezikoslovne študije UP ZRS;
  • Nada Đukić, predsednica Slavističnega društva Koper;
  • Boštjan Debelak, tajnik SD Koper;
  • dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije;
  • Petra Jordan, tajnica SD Slovenije;
  • Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska SD Slovenije.
V širšem organizacijskem odboru letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa poleg zgoraj navedenih sodelujejo še:
  • dr. Krištof Jacek Kozak, predstojnik Oddelka za slovenistiko UP FHŠ;
  • Mojca Butinar, blagajničarka Slavističnega društva Koper,
  • Jasna Čebron, SD Koper
  • Senija Smajlagić, SD Koper
  • Ana Beguš, UP FHŠ
  • dr. Irina Makarova Tominec, namestnica predstojnika Oddelka za slovenistiko UP FHŠ,
  • Maja Smotlak, UP ZRS in UP FHŠ
  • Klara Šumenjak, UP ZRS in UP FHŠ
  • mag. Vladka Tucovič, tajnica Oddelka za slovenistiko UP FHŠ,
  • Jerneja Umer Kljun, UP ZRS
  • dr. Jana Volk, UP ZRS in UP FHŠ
  • Maruška Agrež, SD Slovenije
 
 
 
Podporniki in sponzorji 23. Slovenskega slavističnega kongresa Koper 2012:

 

 

Turistična kmetija in klet Lukač
 
 
Vanja Pegan
 
 
 
Znanstveni sestanek Slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah – Koper 2012 je finančno podprla ARRS.
ARRS
 
Izid kongresnega zbornika Slavistika v regijah – Koper je finančni podprl Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Objava v: Slovenski slavistični kongres

Mnenje Slavističnega društva Slovenije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko (NPJP) 2012-2016

VSEBINA


1.        Splošno
2.        Podrobne pripombe članov društva
3.        Prispevki, objavljeni v Delu, Književni listi, 23. 5. 2012 – z dovoljenjem piscev tudi pripombe SdS
4.        Naknadno

 

1.        Splošno

V Slavističnem društvu Slovenije smo zbirali mnenja in pripombe naših članov o delovni verziji NPJP12-16. Podrobnejše pripombe so v nadaljevanju, iz zapisov pa je mogoče povzeti prevladujoča skupna stališča njegovih članov, ki se tičejo zlasti uvodnih delov besedila ter prvega in deloma drugega poglavja.

Najprej je to v uvodnem delu zaznano opažanje, da iz dokumenta veje določen jezikovni nazor, podoben tistemu, ki ga je mogoče opaziti že v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (2011). Njegovo bistvo je v tem, da slovenščine ne obravnava s stališča »samoumevne jezikovne hierarhije«, ki jo ima v določeni skupnosti načeloma prvi/državni/uradni/materni jezik, ampak jo v duhu multikulturnosti izenačuje z drugimi jeziki, ki se učijo in uporabljajo v Sloveniji. Slovenščina tako postaja eden od jezikov sporazumevanja, ki vstopa v prosto konkurenco z drugimi, in bo večinski, če bo v kar največjem obsegu »prostovoljna izbira« pri njenih »motiviranih« govorcih (str. 5).

To permisivno potrošniško podloženo stališče »svobodne izbire« do jezikovne rabe v državi Sloveniji uporabnike odvezuje od nuje in od zavesti, da je slovenski jezik v določenih družbenih vlogah vendarle obvezna izbira, dobro znanje prvega/maternega jezika nepogrešljiva podlaga za razvito jezikovno zmožnost v drugih jezikih, kakor je tudi zavest o lastni jezikovni in kulturni identiteti izhodišče za »sprejemanje jezikovne in kulturne drugačnosti in različnosti« (str. 4). Besedilo NPJP kljub deklarativnemu upoštevanju »zgodovinske danosti in tradicije« (str. 3) iz razvojnih vizij slovenščine kot prvega jezika izključuje tradicionalno, a za mnoge jezikoslovce in javnost še vedno aktualno pojmovanje, ki nacionalne kulturne pojave razume kot sotvorce nacionalnega obstoja in zato tiste, za katere smo v lastni državi dolžni prvenstveno skrbeti, saj ne bo namesto nas nihče drug. Zavest, da je zaradi jezika »slovenska zgodba sploh na svetu« je bila tudi v bližnji preteklosti pogosto gibalo naporov za kolikor toliko ustrezno politično uveljavitev statusa slovenščine na ključnih področjih družbenega življenja. Spomnimo se prizadevanj za slovenski jezik v vojski ali za preprečitev jugoslovanskih šolskih skupnih jeder. Vrednotenje slovenskega jezika kot prioritetnega v našem prostoru je spodbujala tudi akcija Slovenščina v javnosti, ki jo je vodila tedanja predsednica Slavističnega društva, Breda Pogorelec. Zato v NPJP pogrešamo zdaj, ko je ta status pridobljen, ekplicitnejše zahteve do države, da slovenščino uvrsti med družbene in razvojne prioritete in ji posveča prvenstveno skrb, s sredstvi med korenčkom in palico, ki jih ima na voljo za urejanje pomembnih družbenih vprašanj. – Če naj se program, ki ga je izdelala delovna skupina, imenuje nacionalni, bi morali torej v njegovem uvodnem delu zaznati izrazitejše poudarjanje prvenstva slovenščine, kakor si ga je pridobila v našem prostoru skozi zgodovinski razvoj, kakor kažejo številne aktualne artikulacije sodobnih govorcev (prim. zbornike s posvetov o domovinski zavesti pri predsedniku države) in kakor pritiče suvereni državi.

Relativizacija prioritet slovenščine kot prvega jezika v RS se nadaljuje še v nekaterih drugih segmentih dokumenta. V podprogramu Jezikovno izobraževanje je npr. izobraževanju v okviru slovenščine kot prvega jezika v RS namenjena komaj dobra stran, zgolj par vrstic več kakor učenju in poučevanju tujih jezikov, in dosti manj kakor slovenščini zunaj meja RS in slovenščini kot drugemu in tujemu jeziku. Tako med cilji in ukrepi pogrešamo za poučevanje materinščine vsaj nekaj takih, ki jih najdemo že eno stran zatem (str. 10) in ki bi predvideli npr.: izobraževanje in usposabljanje učiteljev za poučevanje slovenščine kot predmeta in učnega jezika, s pospeševanjem didaktike slovenskega jezika, z ustreznim permanentnim izobraževanjem učiteljev, organizacijo posebnih motivacijskih oblik učečih – tekmovanj, taborov, izdelavo (prenovo) učnih gradiv v klasični in e-obliki, učnih načrtov, in podobne stvari, ki jih še najdemo med cilji in ukrepi za pouk slovenščine za druge ciljne skupine.

Dokument uvaja recipročnost med dolžnostmi pouka slovenščine do pouka tujih jezikov in obratno. Gotovo sta hvalevredni zahtevi, »naj bosta pouk tujih jezikov in pouk slovenščine medsebojno koordinirana« (str. 14), in naj se obe skupini učiteljev izobražujeta tudi na področji tujih jezikov oz. slovenščine. Vendar to dosledno recipročnost zmoti zahteva, naj učbeniki slovenščine vključujejo vsebine, ki bodo »navajale na razmišljanje o večjezičnosti kot pravilu, ne izjemi in o jezikovni raznolikosti kot vrednoti« (15). Učbenikom tujih jezikov kakšne misli o slovenščini kot prvem jeziku učečih ne nalaga.

O zgodnji uvedbi tujih jezikov v šolski sistem so mnenja deljena. Vizija, da učeči »učenje jezikov dojamejo kot nekaj naravnega in da postopoma razvijajo zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti« (str. 14) bo brez dodatka, naj to zavest razvijajo hkrati z zavestjo o vlogi materinščine v svojem življenju, bržkone nižala stopnjo motivacije za rabo slovenščine, kakor je zamišljena v uvodu dokumenta. Pač zato, ker zgolj pragmatična izbira brez vrednostne orientacije o prioritetah motivacijo hitro obrne v prid najbolj potrošniško piarovsko podprti ponudbi, pri kateri slovenščina posebno z globalno angleščino ne more tekmovati.

Zato je toliko bolj spodbudno, da se v sedanjem NPJP (poleg poglavja o govorcih s posebnimi potrebami) pojavlja razmeroma dobro izdelano poglavje Jezikovna ureditev slovenskega visokega šolstva in znanosti, ki predvideva ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika visokega šolstva, učenje strokovne slovenščine na fakultetah, ter izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti, pri čemer naj bi univerze temu ustrezno prilagodile habilitacijsko politiko, financerji raziskovalnih dejavnosti pa objave v slovenščini postavili med pogoje financiranja raziskovalnih dejavnosti.

Na Slavistično društvo Slovenije ni prišlo veliko pripomb na drugo, tretje in četrto podpoglavje programa NPJP12-16. Toda, če drži opozorilo, da NPJP daje slutiti namero po »prehitevanju« Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU, kjer je za izdelavo jezikovnih priročnikov zbranih največ strokovnjakov, na račun zasebnih inštitucij, torej po »privatizaciji slovenskega jezika«, bi to pomenilo nedopustno popuščanje države na področju, ki je skupna dobrina in za katerega bi zaradi njegovega pomena morala poudarjeno skrbeti.

Mogoče je skleniti, da je NJPJ12-16 vsekakor potreben dokument, v katerega je bilo v kratkem času nedvomno vloženega veliko truda. Mestoma je sestavljen solidno, posebno v zadnjih dveh poglavjih celo zelo dobro, mestoma pa vendarle tako, da je problematično tako tisto, kar je v njem zapisano, in še bolj tisto, kar ni.

 

Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije 

 

2.        Podrobne pripombe članov društva

1.  Boža Krakar Vogel

– Str. 3, drugi odst., 4. vrstica, predlagam vstaviti: »da je slovenski jezik temeljna razvojno konstututivna prvina slovenske kulturne in nacionalne samobitnosti, slovenska jezikovna skupnost pa skupnost vitalne in dinamične pojavnosti …

– Str. 4, pogl. Jezikovnopolitična vizija, 7 vrstica, predlagam dodati: »z razvito jezikovno zmožnostjo … ter z visoko stopnjo jezikovne zavesti o svojem prvem jeziku in pripravljenostjo sprejemati …

– Str. 5, 1. odst, 10. vrstica, predlog dodati: »pri vseh njenih govorcih prevladujoča prostovoljna, v določenih položajih pa obvezna izbira …

– Str. 7, podpogl. 1. Uvod, 3. vrst.: »v drugih maternih jezikih manjšin« – manjšine imajo materni jezik, avtohtono prebivalstvo pa ne?

– Str. 8, pogl. 2: med cilji oz. ukrepi najbrž ni pomembno samo »izobraževanje (učiteljev in učečih se) za delo z jezikovnimi viri«, ampak tudi druge vrste jezikovnega izobraževanja;

Prav tako najbrž ne samo »medkulturno opismenjevanje za večjezičnost in medkulturnost, ampak tudi usposabljanje za dobro pismenost v prvem jeziku, za dojemanje lastne kulture …

– Str. 9, pogl. 3.1, 2 odst. – dodati na koncu in s poznavanjem jezikovnega standarda (knjižnega jezika?)

Med Ukrepi pri prvem cilju dodati izobraževanje in usposabljanje učiteljev za kakovostno pedagoško komunikacijo v slovenščini.

Izpopolniti ukrepe za učitelje v smislu, kot so npr. na str. 11, 13.

– Str. 15, drugi alineji na vrhu dodati tretjo:

Vključevanje vsebin v učne načrte in učbenike tujih jezikov, ki bodo navajale k razmišljanju o vlogi slovenščine kot prvega jezika pri učenju tujih jezikov in pri razvijanju zavesti o jezikovni raznolikosti kot vrednoti.

 

2.  Martina Križaj Ortar

– Na str. 3 je veliko govora o pravici “posameznikov in posameznic” do rabe svojega prvega jezika, nič pa o njihovi obveznosti do rabe državnega jezika, tj. do slovenščine.

– Na str. 4 ni omenjeno, da je slovenščina v RS državni in uradni jezik.

– Na str. 5 me je zmotilo pisanje o sporazumevanju in obveščanju v tujih jezikih, in sicer zato, ker ni posebej napisano, da ob oz. za sporazumevanjem in obveščanjem v slovenskem jeziku.

– Na str. 7, 1. Uvod, 3. vrsta: črtati besedo “drugih”.

– Na str. 8, 1. vrsta: Zveza “oziroma prvega jezika” naj se zamenja z “oziroma državnega jezika”.

– Na str. 8, med Splošnimi cilji in ukrepi manjka “ustrezno razvita sporazumevalna zmožnost v slovenščini in drugih jezikih”.

– Na str. 9, 3.1: Pogrešam “Optimizacijo poučevanja in učenja slovenskega jezika” ter “Širjenje/izpopolnjevanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini kot prvem jeziku”.

– Na str. 9, 3.2, 1. cilj, zadnja alineja: Naj se zamenja s ciljem “učencem omogočiti obiskovanje določenih predmetov v slovenščini”.

– Na str. 14, 6. Tuji jeziki, 1. vrsta: V besedni zvezi “pouk tujih jezikov in pouk slovenščine” naj se da prednost slovenščini.

– Na str. 15, 7. Govorci s posebnimi potrebami: Glede na nadaljnjo opredelitev te kategorije govorcev je treba izrecno navesti obe skupini, tj. “govorci s posebnimi potrebami in motnjami”, in to ustrezno v vsem besedilu v tem poglavju (prim. 4. in 5. cilj) pa tudi v razdelku II na str. 27.

– Na str. 17, 2. cilj: Razvijati sporazumevalno zmožnost v strokovnem jeziku: V imenu cilja pogrešam izrecno omembo vrste strokovnega jezika – slovenskega ali tujega?

 

Še nekaj splošnih pripomb: menim, da romščina ne obstaja; mešata se izraza jezikovna in sporazumevalna zmožnost; naj se poslovenijo izrazi komunikacija, kompetenten, potencial …

 

3.  Sonja Starc

Nacionalni program za jezikovno politiko 2012–2016 (NPJP 2012–2016) poskuša v tovrstne dokumente vnesti širino sprejemanja jezikovnih različnosti. To je vsekakor dobrodošlo, a vlogo slovenščine bi bilo dobro vseeno bolj izpostaviti, predvsem slovenščino kot državni, uradni in učni jezik. Omenjene vloge slovenščine namreč določajo Republiko Slovenijo. Te vloge je slovenščina lahko dobila, ker je materinščina večine Slovencev. Zato je tudi dolžnost države, da za svoj jezik skrbi. Ob tem pa mora seveda spoštovati pravico vsakega, govoriti svojo materinščino.

Dovolite, da izrazim nekaj svojih mnenj in predlogov za dopolnitev NPJP 2012-2016 na predstavljenih področjih, s katerimi se bolj ukvarjam.

  1. V preambuli oz. uvodu bi poudarili vlogo slovenščine kot državnega, uradnega in učnega jezika.
  2. Slovenščino kot učni jezik in učni predmet (materinščino oz. 1. jezik) naj se obravnava/predstavi izčrpneje. Pri učnem jeziku skrb za razvijanje strokovnih jezikov in jezikovno spopolnjevanje učiteljev – nosilcev šolskih predmetov strok. Pri materinščini pa posodabljanje učnih načrtov, didaktičnih pristopov učenja jezika in spopolnjevanje učiteljev slovenistov. (Enaka skrb kot za slovenščino materinščino velja za drugi dve materinščini kot učna jezika, italijanščino in madžarščino ter za romščino.)
  3. V poglavju I Jezikovno izobraževanje je potrebno slovenščino kot drugi jezik (SJ2) osamosvojiti v svojo točko (4), slovenščino kot tuji jezik (SJTJ) v svojo (5).

Utemeljitev: Slovenščina kot jezik okolja oz. drugi jezik se ni začela razvijati v polnejšem zamahu šele po osamosvojitvi Slovenije (1991), kot se to kaže za SJTJ, temveč uradno že v 50. letih 20. stoletja z ustanovitvijo manjšinskih šol. Prej pa je naravno, neuradno živela na dvojezičnih območjih. V 60 letih si je izoblikovala svojo didaktiko, ta upošteva realnost in večkulturnost območij, na katerih se jo uporablja. Za Slovence in slovensko državo je prav tako pomembna kot slovenščina materinščina v zamejstvu. Slovenščina kot drugi jezik v Sloveniji ni le individualni drugi jezik, temveč kolektivni. In to je potrebno upoštevati. Zato so potrebne vse aktivnosti kot za slovenščino kot prvi jezik, torej načrtovanje izobraževanja (za učitelje in govorce SJ2), tako institucionalnega kot neinstitucionalnega, in produkcije učnih gradiv (učbeniki, e-gradiva, spletne učilnice, CD-ji itn.).

  1. Pohvale vredni so ukrepi na str. 14 (Jeziki manjšin in priseljencev v RS) in 15 (Govorci s posebnimi potrebami).
  2. Pod sedanjo točko 8 (Jezikovna ureditev slovenskega visokega šolstva in znanosti, str 16–19) predlagam, da se prva poved v odstavku na str. 17 pod ukrepi, navedenih v alinejah, spremeni v: Zakonodaja mora določati obvezno izvajanje visokošolskih programov v slovenskem jeziku, in ne tega prepustiti univerzam. Pod Ukrepi na str. 18 pa naj se prva alineja glasi: Na univerzitetni ravni se uvede obvezni uvodni predmet v 1. letniku prvostopenjskih programov, ki bo študente usposabljal za strokovno-znanstveno pisanje. (Univerze, fakultete si učne načrte pišejo same, nekatere fakultete, npr. na Univerzi na Primorskem, tak predmet že izvajajo.)
  3. Zelo se strinjam s predlogi pod Izboljšati položaj slovenščine kot jezika znanosti, pod Ukrepi pa bi dodala še eno zahtevo: Univerze morajo prek habilitacijske politike vzpostaviti spodbude za obvladovanje slovenščine kot jezika stroke in za smotrno objavljanje znanstvenih in strokovnih besedil v slovenščini.

  

3.        Prispevki, objavljeni v Delu, Književni listi, 23. 5. 2012 – z dovoljenjem piscev tudi pripombe SdS

 

3.1  Ada Vidovič Muha

Pomisleki ob Osnutku Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2011–2016

Osnutek Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2011 – 2016 (dalje NPJP) je zlasti s konceptualnim Uvodom mogoče razumeti kot izdelek določene jezikoslovne ideologije, v katerem se pod usmeritvijo besedila v »heterogenost jezikovnih potreb različnih govorcev« briše temeljna problemska hierarhija, ki jo vzpostavlja slovenščina kot materni in hkrati uradni jezik države glede na vse druge jezike. Briše se torej tako njena jezikovnoidentifikacijska vloga, ki jo vsebuje že terminološki pojem materni jezik – NPJP ga ne uporablja – in simbolna, ki jo vsebuje državni jezik, pri nas uradni jezik (države). Kot kaže, je ohranitev samo komunikacijske vloge omogočila NPJP-ju obravnavo slovenščine izenačiti z vsemi drugimi jeziki, ki so v slovenskem prostoru. Je to perspektiva slovenščine? Kako naj sicer razumemo usmeritev, da je »/o/srednji cilj slovenske jezikovne politike oblikova/ti/ skupnost samostojnih govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini in drugih jezikih /…/«? (Poud. A. V. M.) Kako doseči tovrstno izravnavo, če slovenščina v državi Sloveniji ni določena samo s sporazumevalno vlogo? Bo pa morda le popustila slovenščina in se končno spet omejila samo na »dom in ognjišče«, kot vidi prihodnost jezikov z manjšim številom govorcev Skutnabb-Kangas. Zlasti v teh kriznih okoliščinah je upravičen dvom, da bo popustila država, se pravi končno opravila svojo dolžnost in omogočila vsakemu, ki se želi zaposliti ali študirati v RS, brezplačne obvezne in seveda ustrezne tečaje slovenščine. V evropskem prostoru ne bi bila takšna možnost nič unikatnega tudi v državah z manjšim številom govorcev. – Kratek ekskurz v NPJP-ju (na dobrih dveh straneh od skupnih 32-ih) v zvezi s slovenščino kot znanstvenim jezikom in jezikom univerze zasluži pozornost zaradi poskusa izstopa iz njegove siceršnje konceptualne naravnanosti. Razvidno je prizadevanje po spremembi jezikovne realnosti, v kateri raba globalnega jezika že vpliva na družbeno pa tudi politično vrednostno hierarhizacijo znanosti; pri tem izgubljata zlasti humanistika in družboslovje.

Ne vem, če se dovolj zavedamo, da možnost spoznavanja jezika države oz. sploh vsake jezikovne skupnosti v njegovem avtentičnem okolju ne učinkuje samo pragmatično, ampak odpira vrata v bistvu humboldtovskemu razumevanju kulture vsakega naroda, kar je lahko tudi temelj medkulturnosti; gre za pojem, ki se v besedilu pa tudi sicer v slovenskem prostoru večkrat mimogrede uporablja; sliši se res imenitno.

 

3.2  Erika Kržišnik

Ker sem pred časom pisala tako o Zakonu o javni rabi slovenščine (in bila proti »uzakonjanju« jezika) kakor tudi o Beli knjigi (in bila proti vpeljevanju slovensko-angleške dvojezičnosti s tem, da se otroci tako rekoč hkrati opismenjujejo v obeh jezikih), se mi zdi, da moram kaj reči tudi o predlaganem Nacionalnem programu za jezikovno politiko (dalje: NPJP). Že pred branjem osnutka NPJP je treba vzeti v zakup dvoje: najprej to, da je govoriti o tej temi v skupnosti, ki je tako trdno utemeljena v jeziku, kot je slovenska, težka naloga; in dejstvo, da je Slovenija vključena v EU. Odpirati se razmišljanju o jeziku kot drugem/tujem in v tem okviru razmišljati o lastnem jeziku, kar stori ta osnutek, je zato oportuno. Načeloma imam po natančnem branju vtis, da je osnutek NPJP besedilo, ki celovito opiše sociolingvistični položaj v Sloveniji (v tem smislu je zanimiva primerjava s Slovenščino v javnosti s konca 70. let). Položaj jezika in jezikov predstavi stvarno, na trenutke celo realpolitično: tako se pri prikazu stanja v visokem šolstvu in znanosti nič več ne dela, da sploh ne bi smeli pristajati na večvrednost znanstvenih objav v tujem jeziku, temveč samo opozarja, da tako ravnanje ni dobro ne za jezikovno kompetenco slovenskih znanstvenikov ne za slovenski znanstveni revijalni tisk. Po drugi strani ni mogoče spregledati, da je besedilo osnutka vsebinsko neuravnoteženo. Z jezikovnim izobraževanjem v zvezi s slovenščino kot prvim jezikom v Sloveniji se ukvarja manj kot z drugimi vrstami jezikovnega izobraževanja – je to posledica pomanjkanja strokovnjaka s tega področja v ekipi ali pa naj Belo knjigo razumemo kot integralni del NPJP? Neuravnoteženo je tudi razumevanje vloge maternega jezika. Seveda se strinjam s sestavljalci osnutka, da je »normalna« raba jezika do precejšnje mere pragmatična zadeva in da rojeni govorec izbere tisti jezik, ki mu zagotavlja večjo možnost, povedati tisto, kar hoče povedati, in tako, da mu ne bo vsak pregriznil vsake besede. Zaradi tega je opremljenost jezika s sodobnimi priročniki in elektronskimi zbirkami pomembna in prav je, da se to v dokumentu predstavi, nisem pa prepričana, da je bilo za to res treba popisati četrtino dokumenta. Pri tem pa ne reči nobene eksplicitne besede o tem, da je »normalna« raba jezika tudi pomembna identifikacijska točka: sem, kar/kakor govorim. Zlasti v uvodnem delu osnutka pogrešam samoumevno jezikovno hierarhijo: kaj je samoumevno na prvem mestu in kaj na vseh drugih. Hierarhizacija s poimenovanjem »prevladujoči jezik« za slovenščino v takem jezikovnopolitičnem dokumentu ni ustrezna, saj je kvantitativno merilo – pristajanje nanjo pri Slovencih lahko priča o precejšnji nepremišljenosti (seveda pa lahko tudi o precejšnji premišljenosti). Ko govorim o samoumevnosti slovenščine v Sloveniji, govorim o istem, kot govorita Nemec ali Francoz, ko govorita o samoumevnosti nemščine v Nemčiji ali francoščine v Franciji. – Bolj ko gre besedilo NPJP proti koncu, več je govora tudi o tem. Kot da so se avtorji osnutka proti koncu besedila sprostili.

 

3.3  Marko Snoj

Predlog resolucije na nekaterih mestih sicer zbuja pozitiven vtis, vendar žal ni niti popoln niti v vseh delih enako dober. Nepopolnost se npr. kaže v tem, da ne vsebuje nobenega ukrepa, ki bi poskušal onemogočiti slabo jezikovno prakso tistih uporabnikov, ki jim ne more pomagati noben še tako dober opis slovenščine v knjižni ali digitalni obliki. Ali ne bi bil že čas, da, podobno kot mnogi drugi narodi, vendarle onemogočimo jezikovno že kar nerazumljive opise izdelkov, navodila za uporabo (celo zdravil), namerno kršenje pravopisnih pravil v sloganih tipa Vem zakaj in idiotizme tipa Happy pek, ki se širijo kot kuga in s svojo splošno prisotnostjo zbujajo nepotreben dvom pri uporabnikih in gnev pri jezikovno vsaj osnovno ozaveščenih govorcih? Se res ne bi dalo preprečiti napisov na plakatih, ki ljudi sredi Slovenije vabijo v Leutschach Stmk, kjer se bo nekaj dogajalo v času 8-9 Juni, ali na koncert, kjer bodo nastopili Najbolji hrvatski tamburaši?

Na vprašljivo kakovost in s tem dobronamernost bi rad opozoril le pri poglavju Jezikovni opis. Sestavljalci v poglavju Jezikovni opis uvodoma ugotavljajo, da tega sestavljata slovnica kot urejevalni del jezika in slovar kot poimenovalni. Njuni generični zastopniki so v knjižnih ali digitalnih oblikah sestavljene slovnice in različni slovarji, od splošnega, ki je pri nas zdaj le Slovar slovenskega knjižnega jezika, prek specialnejših, kot je npr. Slovenski pravopis, do specialnih, kot so npr. terminološki, frazeološki, etimološki idr. slovarji. K tem jezikovnim opisom pa spretno pridaja še korpuse, ki niso na isti ravni, saj korpusi niso niti del jezika niti njegov opis, temveč le gradivne zbirke in neposredni jezikovni vir za peščico zelo spretnih uporabnikov. Ta metodološki spodrsljaj seveda ni naključen, saj predlog resolucije že v naslednjem odstavku postavi korpuse pred slovarje in slovnice, seveda ne vseh, temveč domala le tiste, pri katerih nastanku tako ali drugače sodeluje zasebni zavod, katerega soustanovitelja sta dva člana komisije za sestavo predloga resolucije. Pripadajoči ukrep predvideva »sprejetje temeljnih usmeritev glede razvoja sodobnih jezikovnih priročnikov (5–10 let) na nacionalni ravni, ki akterjem na tem področju zagotavlja enakopravno soudeležbo pri vnaprej določenem mednarodno primerljivem razvoju«, kot da takih temeljnih usmeritev – resda ne na ministrski, temveč na strokovni ravni – doslej ne bi bilo, in ustanovitev posebnega telesa, ki bo skrbelo »za izdelavo programa, njegovo izvajanje in koordinacijo različnih virov financiranja«. Kdor pozna razmere v slovenističnem jezikoslovju, bo v tem delu predloga prepoznal težnjo po privatizaciji izdelave jezikovnih priročnikov, podprto z na videz demokratičnim načinom odločanja, po kateri naj bi se čim več javnih sredstev, namenjenih raziskovanju slovenščine, prelilo v (zasebne in javne) zavode, ki doslej niso izdelali še nobenega resnega jezikovnega opisa, od države ustanovljeno institucijo, ki se lahko postavi z večino doslejšnjih jezikovnih opisov in v kateri po sodobnih, mednarodno primerljivih načelih nastajajo novi, pa pustila hirati na stranskem tiru. Si res želimo privatizacijsko zgodbo, katere tarča bo slovenski jezik?

Temu delu predloga resolucije smemo očitati tudi zbujanje vtisa, da smo pri jezikovnem opisu slovenščine tako rekoč na začetku in da nas bodo do izdelave potrebnih slovarjev in slovnic pripeljala predvsem prizadevanja na področju jezikovnih tehnologij. Jezikovne tehnologije in korpusi so danes seveda nujni pogoj za izdelavo katerega koli jezikovnega opisa sodobnega jezika, vendar nič več kot to, glede na stanje naših korpusov pa je te treba uporabljati nadvse previdno in z zrnom soli. Za dober jezikovni opis je potrebno predvsem poglobljeno jezikoslovno znanje skupine različno usposobljenih raziskovalcev, ki pri svojem delu uporabljajo tehnološke pridobitve sodobnega časa.

  

4.        Naknadno

Kaj je Nacionalni program za jezikovno politiko

Z zanimanjem sem prebrala v Delu (5. 6. 2012, str. 16) odgovor podpisanih piscev osnutka NPJP na pripombe k temu osnutku, ki so bile objavljene prav tako v Delu (22. 5. 2012). – Podpisani se zelo trudijo s pojasnjevanjem, kaj je in kaj ni NPJP, ali z drugimi besedami – kaj jih je eno leto zaposlovalo. Med drugim sem zvedela, da »program nikakor ni kaka splošna temeljna listina o slovenskem jeziku /…/, ni magna karta slovenskih raziskovalnih, izobraževalnih in kulturnih ustanov /…/»; k sreči »program tudi noče kakorkoli posegati v vsebinsko avtonomijo znanstvenoraziskovalne sfere /…/«. Zvemo tudi, da »program ni literarno delo /…/, še manj pa je poslovni načrt.« Morda bi se pisci pa vendarle omejili na dejstvo, da je NPJP listina, ki usmerja aktualno jezikovno politiko države; izhodiščni pomen te listine je določen z dejstvom, da jo sprejema Državni zbor kot zakonodajno telo RS. Nič več in nič manj. ­– Mimogrede: ko je beseda o želji po »konkretnejših predlogih sprememb in izboljšav«, naj izpostavim bistveno pripombo, ki povezuje nekaj sicer s strani Delove redakcije zelo omejenih prispevkov: Osnutek NPJP briše samoumevno problemsko hierarhijo, ki jo vzpostavlja slovenščina kot materni in hkrati uradni jezik države glede na vse druge jezike v državi.

Ada Vidovič Muha

 

Objavljeno 11. 6. 2012.

Mnenje o NPJP v formatu PDF (za prenos na računalnik in tiskanje)

Objava v: Društvo, Slovenščina v javnosti

Kongres 2011

22. Slovenski slavistični kongres
Slavistika v regijah – Maribor
Univerza v Mariboru, 29. 9.–1. 10. 2011
 
SLIKE S KONGRESA
Foto Matjaž Zaplotnik  KLIKNI ZA OGLED GALERIJE (foto Matjaž Zaplotnik)
 
Foto Miran Hladnik KLIKNI ZA OGLED GALERIJE (foto Miran Hladnik)
 
 

Vtisi predsednice s slavističnega kongresa v Mariboru (6. 10. 2011)
 

Pri odločanju, kaj zapisati v pokongresno poročilo za zainteresirane bralce – ali povzeti strokovno kongresno dogajanje ali našteti nekaj vidnejših “stranskih učinkov” tega zborovanja, sem si izbrala slednje. Najprej zato, ker je strokovni del kongresa dovolj tehtno predstavljen v zborniku, pa še zato, ker bi tudi skopi povzetek bil za priložnostne bralce dosti predolg in nemara duhamoren. Zato rajši poročam o svojem videnju pomembnih izstopajočih “stranskih produktov”:
– da so se mariborske kolegice in kolegi izkazali kot dobri strokovnjaki in prepričljivi predavatelji, pa kot odlični organizatorji in gostitelji;
– da je Tone Partljič ne le humoristični pisatelj in dramatik, ampak tudi zelo razgledan in slikovit pripovedovalec o kulturno zgodovinskem dogajanju;
– da so bili predavatelji v glavnem uvidevni in s svojimi nastopi niso bistveno skrajševali časa svojim naslednikom;
– da je bilo potrebno obravnavati in zato smiselno uvrstiti v program didaktične probleme srednjih strokovnih in poklicnih šol, motivacijo dijakov in rešitve pri poklicni maturi in zaključnem izpitu;
– da nam med mladino raste vrsta odličnih diplomantov, ki znajo napisati dober daljši tekst (diplomsko nalogo), ga ustrezno zgostiti v krajši članek in suvereno podati njegovo (še krajšo) predstavitev;
– da se je kot zadetek v polno izkazala lektorska sekcija s predavanji in okroglo mizo o stanovskih problemih, ki jih povzroča nelojalna konkurenca neprofesionalnih lektorjev;
– da je strah sicer redkih zaslepljenih osebkov pred zgodnjim uvajanjem angleščine v šolski sistem odveč, saj se bodo otroci učili le igric in pesmic, ne pa tudi bolj zahtevnega branja in pisanja;
– da je kultura dialoga novodobnih jezikoslovcev vodnikov močno naslonjena na tradicijo;
da se namenoma nismo spotikali ob tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj bo čas za tehtno razpravo na posvetu 11. novembra;
– da je dr. Bernard Rajh odličen organizator in vodja ekskurzije, pa tudi sicer izjemna osebnost;
– da je bila pozornost obiskovalcev žal premalo naklonjena predstavitvam knjig;
– da je k pretežno dobremu razpoloženju udeležencev poleg dobre strokovne in kulinarične ponudbe prispevalo tudi babje poletje;
– da dolgujemo zahvalo (redkim) medijem, ki so širili vedenje o nas in da razumemo mlačnost in malobrižnost onih, ki tega niso naredili, saj se letos za nas niso zmenili niti državni financerji; eni in drugi imajo drugo leto priložnost, to zmoto poravnati.
red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS, 6. oktobra 2011


 

Čestitka ob zaključku kongresaRadi bi čestitali mariborski univerzitetni slavistiki in mariborskemu ter vseslovenskemu slavističnemu društvu, organizacijskemu odboru in zlasti predsednicama dr. Alenki Valh Lopert in dr. Boži Krakar Vogel za izjemno uspešno izpeljan Slovenski slavistični kongres v Mariboru, ki nam bo ostal v najlepšem spominu. Zahvaljujemo se vam za gostoljubje in vam želimo še obilo uspešno izpeljanih projektov.
Novogoriška “sekcija” iz Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in Gimnazije Nova Gorica: Sonja Žežlina, Vanja Gabrijelčič, Ana Ogrič, Simona Stres in Nejc R. Ivančič. V Novi Gorici, 3. oktobra 2011.

Pridružujem se zahvalam in pohvalam organizatorjem slavističnega kongresa, Ki so pripravili tehten in strokoven program ter kolegialno in prijateljsko vzdušje v Mariboru. Hkrati čestitam obema nagrajencema, ki sta si s svojima prispevkoma večkratno zaslužila izrečeno priznanje SDS.
Lp, Mirko. Vladimir Osolnik, Ljubljana, 4.oktobra 2011.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
pokongresne misli se počasi sestavljajo in ob tem smo nadvse vesele vseh vaših pozitivnih mnenj in pohval za izvedbo kongresa. To nam veliko pomeni. Seveda brez vseh referentov, udeleležencev, podpornikov, ki so večinoma kongres podprli v ”naturalijah” tudi mariborskega kongresa ne bi bilo. Tridnevno druženje zagotovo veliko pripomore k izmenjavi strokovnih mnenj in nadaljnjemu konstruktivnemu delu. Slovenski jezik je bil, je in bo naša skrb in naša ljubezen. Zato smo, kar smo – Slovenci. Tuji jeziki ne ogrožajo slovenščine, saj je jeziki niso nikdar – so jo le ljudje. Prijazen pozdrav iz totega Maribora.


V imenu mariborskega organizacijskega odbora SD Mb

Alenka Valh Lopert, predsednica, Melita Zemljak Jontes in Natalija Ulčnik, tajnici, Ines Voršič, blagajničarka. Maribor, 6. oktobra 2011.
 
 

Kratka refleksija o 22. Slovenskem slavističnem kongresu 2011 v Mariboru

Za osnovno- in srednješolskega učitelja je bila udeležba na letošnjem kongresu priložnost za strokovno spopolnjevanje na vseh področjih slovenističnega udejstvovanja, zlasti pa za vpogled v najsodobnejšo slovenistično znanstveno dejavnost, do katere učitelj v osnovni ali srednji šoli zaradi obsežnih pedagoških in obremenjujočih obšolskih obveznostih sicer nima ravno enostavnega dostopa.

Kongresno srečanje je bilo vsestransko pozitivno in koristno, kajti le v svoji stroki aktualno podkovan in široko interdisciplinarno razgledan pedagoški delavec je zmožen znanje uspešno in tvorno predati učencem. Letošnji kongres je udeležence izzval in pozval k širjenju obzorij, saj smo lahko natančneje spoznali manj odmevno raziskovalno dejavnost na mariborski slavistiki in uzavestili kulturnozgodovinski pomen premnogokrat zapostavljenega štajerskega prostora.

V trajnem spominu mi bodo ostali naslednji kongresni prispevki oziroma dogodki:
–– predavanji dr. Jožice Čeh Steger o literarni ekologiji ter dr. Branislave Vičar o odnosu do živali v Kunderovem romanu Neznosna lahkost bivanja;
–– jasna in strokovno podprta utemeljitev dr. Bože Krakar Vogel, zakaj dela z ekscesno tematiko ne sodijo v osnovnošolske učne načrte in potemtakem tudi ne v izbore za Cankarjevo tekmovanje;
–– ogled Maistrove knjižnice v Univerzitetni knjižnici Maribor;
–– kulturnozgodovinska ekskurzija po jugozahodnem delu Slovenskih goric pod vodstvom dr. Bernarda Rajha.

Nejc Rožman Ivančič, prof., Nova Gorica, 17. oktobra 2011

 
 
 
 
 

Tema letošnjega slavističnega kongresa je predstavitev mariborske slavistike. Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Pomembno: Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pridobite 1,5 točke. Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisotnost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ, ki vam bo potrdila o udeležbi poslal po pošti. Skratka, razlog več za prijavo na kongres, zato vas vabimo k prijavi, pred kongresom pa želimo še uspešen začetek novega šolskega leta.
 
 
Nasvidenje jeseni v Mariboru!
 
Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:
Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor,
Melita Zemljak Jontes, tajnica SD Maribor,
Natalija Ulčnik, tajnica SD Maribor,
Ines Voršič, blagajničarka SD Maribor, 
Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije,
Petra Jordan, tajnica Zveze društev SD Slovenije,
Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska.
 
 
Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:
 
         Zveza društev                                                    Slavistično društvo
 Slavistično društvo Slovenije                                              Maribor
 
 
Podporniki Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011: 

 

                                             TIC Maribor

                                   (Zavod za turizem Maribor)
 
 
Gospa Alenka Glazer, profesorica      Sadjarstvo in vinogradništvo Železnik
 
 
 
 
 
 
 
Izid kongresnega zbornika Slavistika v regijah – Maribor je finančno podprl Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
 
 
 
 
Objava v: Slovenski slavistični kongres

Kongres 2010

Slovenski slavistični kongres 

Vloge središča — konvergenca regij in kultur


(Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 30. 9.—2. 10. 2010)

FOTOGRAFIJE S KONGRESA

   KLIKNI ZA OGLED GALERIJE

Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Ljubljani. Tako bomo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo bomo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase.
Zamislili smo si naslednje sklope razpravljanja:
(1) knjižnojezikovni standard in govorice socialnih okolij; 
(2) literarne upodobitve Ljubljane, govora Ljubljančanov in sodobne urbanosti na sploh; 
(3) nacionalni, večkulturni in subkulturni vidik središča; 
(4) sodelovanje z regionalnimi središči; 
(5) študij slovenščine za tujce; 
(6) recepcija sodobne slovenske književnosti v evropskih državah; 
(7) literarna zgodovina in žensko avtorstvo.
Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, bomo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Njen delovni naslov je Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Spomniti se želimo tudi obletnice ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru; obeležili bomo 150-letnico rojstva A. P. Čehova.
Podrobne informacije o kongresu so vam na voljo na naslednjih straneh:
 
 
IZJAVA ZA MEDIJE

Sedemstočlanska stanovska organizacija slovenskih slovenistov in slavistov, ki združuje univerzitetne učitelje in sodelavce vseh slovenskih univerz, raziskovalce, učitelje slovenščine in drugih slovanskih jezikov v srednjih in osnovnih šolah, lektorje in študente ter izdaja osrednji reviji Slavistična revija ter Jezik in slovstvo, opravlja kulturno in izobraževalno poslanstvo. Vsako leto namreč v drugem kraju prireja Slovenski slavistični kongres, ki mu prisostvuje od 150 do 200 udeležencev. Po uspešnih kongresih v večini slovenski regionalnih središčih in po kongresih zunaj državnih meja, v Trstu, Celovcu, Monoštru in Zagrebu, se 21. Slovenski slavistični kongres po dvajsetih letih znova vrača v Ljubljano, politično, gospodarsko in kulturno prestolnico. In to ravno v letu, ko je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige. Organizira ga Slavistično društvo Slovenije skupaj s Slavističnim društvom Ljubljana.

Kongres, ki bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smo naslovili »Vloge središča — konvergenca regij in kultur«. Referenti prihajajo iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Pariz), pripravili smo izdajo zbornika s 40 prispevki, ki bodo med drugim skušali osvetliti, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev imelo središče.

Prva dva dneva kongresa bosta posvečena plenarnim in sekcijskim predavanjem v petih sklopih: Jezikovna norma in raba, Središčna in robna literarna polja, Urbana kultura in njene upodobitve, Slovenščina za tujce – doma in v svetu, Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Drugi dan popoldne bosta na sporedu tudi okrogla miza o aktualnih vprašanjih pouka slovenščine v teoriji in praksi, ter predstavitve strokovnih knjig in projektov naših članov. V soboto se bodo udeleženci odpravili na ekskurzijo v Novo Štifto, Ribnico in na Škrabčevo domačijo v Hrovači. Oba dneva bosta tudi kulturno obarvana: prvi dan si bodo udeleženci ogledali predstavo Krizantema na klavirju v Slovenskem mladinskem gledališču, drugi dan pa bodo izbirali med sprejemom v Državnem zboru RS ali literarnim sprehodom po Ljubljani. V petek dopoldan bo tudi redni občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije.


Soorganizatorji Slovenskega slavističnega kongresa 2010:

 

 

 

 
 
 
 
 
 

Ožji organizacijski odbor 21. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2010:

Andreja Pavle

Betka Pohlin

Irena Novak Popov

Matjaž Zaplotnik

 
 
Kongres so finančno podprli:


 

Izid kongresnega zbornika Vloge središča subvencionira

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Objava v: Slovenski slavistični kongres

Kongres 2009

Slovenski slavistični kongres, Monošter, 1.–3. oktobra 2009
Po kongresih v Zagrebu, Trstu in Celovcu bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Monoštru v Porabju. Naslov letošnjega kongresa je izbran glede na tematsko usmeritev: po zadnjih treh kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšinjske situacije na Hrvaškem, Tržaškem in Koroškem, bo kongres letos osredotočen na jezikovno in kulturno podobno najmanjše, najmanj znane in glede vitalnosti najbolj ogrožene slovenske skupnosti v sosednji državi, na Porabje. Namen kongresa je širšo slavistično in slovenistično javnost opozoriti na zgodovinske in sodobne življenjske okoliščine te slovenske manjšine in podpreti njena ustvarjalna prizadevanja po ohranitvi in oživitvi. Obenem bo kongres tudi priložnost za premislek o ustvarjalnosti dveh vrhunskih, že kanoniziranih slovenskih sodobnih pesnikov, Svetlane Makarovič in Daneta Zajca.
  

Podporniki 20. slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru (oktober 2009):

Zveza Slovencev na Madžarskem

 

 Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
 

Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru

 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
 
 

Odbor za mednarodno dejavnost Občine Gornja Radgona

 

Mesto Monošter


Izid kongresnega zbornika Slovenski mikrozmosi subvencionira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Objava v: Slovenski slavistični kongres

Informacije o sekciji na starem spletišču

Sekcija za ruski jezik Slavističnega društva Slovenije je bila ustanovljena na zimski redni seji Upravnega odbora ZD SDS v petek, 14. decembra 2007 v Banketni dvorani Mestne občine Ljubljana. Dne 30. septembra 2008 pa so člani sekcije na sestanku soglasno sprejeli predlog, da se sekcija preimenuje v Sekcijo učiteljev ruščine, saj tako že samo ime sekcije pove, da gre za interesno združenje učiteljev ruskega jezika.

Sponzorji

Fotoutrinki dogodkov sekcije leta 2009 2009

Seminar za učitelje ruščine 2009

  • Državno tekmovanje v ruščini 2009 – Državno tekmovanju v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije je potekalo 18. aprila 2009 v Zavodu sv. Stanislava na ©kofijski klasični gimnaziji. Dijakinje in dijaki so se pomerili na dveh ravneh zahtevnosti. Dijaki so se pomerili v poznavanju in rabi ruskega jezika, poznavanju ruske kulture in civilizacije ter v pisnem izražanju. Tekmovanja se je udeležilo 42 dijakov, kar je veliko več kot v preteklih letih.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Podelitev priznanj najboljšim dijakom – Podelitev priznanj je potekalo 18. junija 2009 v prostorih Veleposlaništva Ruske Federacije. Najboljši dijaki so ob prisotnosti predstavnikov veleposlaništva, Društva Slovenija Rusija, ravnateljev, nekaterih predstavnikov sponzorjev, učiteljev in staršev, prejeli priznanja, knjižne nagrade in nagradno potovanje v Rusijo.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Nagradno potovanje v Rusijo – Osem slovenskih dijakov se je s spremljevalko Barbro Ban udeležilo Mednarodne poletne šole ruskega jezika v kampusu Moskovija v bližini Moskve. ki je potekala od 6.junija do 28. julija 2009.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Slovenski dijaki v kampusu Moskovija – Osem slovenskih dijakov se je s spremljevalko Barbro Ban udeležilo Mednarodne poletne šole ruskega jezika v kampusu Moskovija v bližini Moskve. ki je potekala od 6.junija do 28. julija 2009.
  • Tekmovanje v hitrostnem brskanju po ruskem slovarju – 20. februarja in 5. marca 2009 je na ©kofijski klasični gimnaziji potekalo šolsko tekmovanje v hitrostnem brskanju po ruskem slovarju. Skupaj se je tekmovanja udeležilo 49 dijakinj in dijakov. Dijaki so si pri izpolnjevanju tekmovalnih nalog pomagali s slovarji. Različni tipi nalog so bili sestavljeni tako, da so od dijakov zahtevali iskanje rešitev po slovarju, saj so bile iskane besede takšne, da njihovega pomena dijaki še niso spoznali pri dosedanjih urah ruščine. Kriterij za doseganje rezultata je bil kombinacija časa oddaje naloge in kvalitete njene vsebine, in sicer na način, da je vsaka vsebinska napaka pomenila časovni pribitek.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Ekskurzija dijakov Gimnazije Ljutomer v Rusijo – V letu 2009 so dijaki gimnazije Ljutomer uživali v lepotah nekdanje ruske prestolnice Sankt Peterburga, spoznavali njeno zgodovino, arhitekturo in se izpopolnjevali v znanju ruščine.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Evropski dan jezikov v OŠ Kolezija – Na marsikateri šoli so učenci in dijaki ob evropskem dnevu jezikov, ki poteka v mesecu septembru, promovirali med vsemi svetovnimi jeziki tudi ruščino. Tako je bilo tudi na OŠ Kolezija, kjer so študetnje ruščine (FF) svoj izpitni nastop pri predmetu Didaktika ruščine izpeljali v obliki delavnice za dva razreda petošolcev, medtem ko so dijaki Škofijske klasične gimnazije učencem OŠ Alojzija Šuštarja predstavili Rusijo in jih naučili nekaj ruskih besed.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Evropski dan jezikov v Zavodu sv. StanislavaSeminar za učitelje ruščine 2009
  • Študentska gledališka predstava Novo življenje – Študentska gledališka skupina Reciklaža, ki jo sestavljajo študentje ruščine, je zelo uspešno uprizorila gledališko igro z naslovom Novo življenje, ki so jo odigrali v ruščini. Tako so mnogim ljubiteljem ruščine približali ruskega dramatika Čehova. Spomladi 2009 so uprizorili svojo igro premierno uprizorili v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, jeseni 2009 pa so skupaj s sekcijo učiteljev ruščine SDS napolnili dvorano in navdušili s svojo predstavo tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani.Seminar za učitelje ruščine 2009
  • Ruska stojnica na adventnem sejmu v Zavodu sv. Stanislava – Dijaki, ki se na Škofijski klasični gimnaziji učijo ruščine, so se v okviru dobrodelnega adventnega sejma v mesecu decembru 2009 predstavili z rusko stojnico. Naj njej so kuhali ruski čaj v pravem ruskem samovarju, dekleta pa so spekla prave ruske piroške in jih prodajala obiskovalcem. Zbrana sredstva so dijaki prispevali za sirote v Darfurju.
  • Seminar za učitelje ruščine 2009Seminar za učitelje ruščine 2009Seminar za učitelje ruščine 2009Seminar za učitelje ruščine 2009

    Seminar za učitelje ruščine 2009

    Seminar za učitelje ruščine: vabilo in časovnica
    Zapisnik seje Sekcije učiteljev ruščine (30. september 2008)
    XII. mednarodna olimpijada ruskega jezika v Moskvi (junij 2008)

     

    12. mednarodna olimpijada ruskega jezika v Moskvi (junij 2008), foto: Simon Feštanj

    Državno tekmovanje v znanju ruskega jezika (12. april 2008)

    Poročilo o Državnem tekmovanje v znanju ruskega jezika ter poznavanju ruske civilizacije in kulture
    V soboto, 12. aprila 2008, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekalo državno tekmovanje za srednješolske dijake, ki se učijo ruščino. Tekmovanje je potekalo na dveh ravneh: za dijake 2. letnikov na osnovni in za dijake 3. letnikov na višji ravni. Tekmovanje je zajemalo krajši test iz poznavanja ruske kulture in civilizacije, preverjanje bralnega razumevanja, poznavanja in rabe slovnice, po premoru in malici pa so se dijaki na osnovni ravni razpisali o tem, kako preživljajo različne praznike, kje živijo in kako preživljajo prosti čas, dijaki na višji ravni pa so opisali svoje izkušnje z izmenjave s sovrstniki iz Rusije. Dva najboljša dijaka v vsaki izmed kategorij sta prejela povratno letalsko vozovnico v Moskvo ter uslugo organizacije in spremstva na enotedenskem tečaju ruščine na Državnem inštitutu ruskega jezika v Moskvi poleti 2008.

    organizatorji tekmovanja

    Ljubljana, 13. april 2008

    Nekaj fotografij s tekmovanja (foto: Simon Feštanj)

    Državno tekmovanje v znanju ruskega jezika na FF v Ljubljani (12. april 2008), foto: Simon Feštanj Državno tekmovanje v znanju ruskega jezika na FF v Ljubljani (12. april 2008), foto: Simon Feštanj

    Državno tekmovanje v znanju ruskega jezika na FF v Ljubljani (12. april 2008), foto: Simon Feštanj Državno tekmovanje v znanju ruskega jezika na FF v Ljubljani (12. april 2008), foto: Simon Feštanj

    Sponzorji

    Za projekte seminarja za učitelje, Državnega tekmovanja v ruščini in Ruske bralne značke so sredstva prispevala slovenska podjetja v okviru Sklada za promocijo ruščine.

    Dokumenti s preteklega tekmovanja (arhiv)
    Časovni razpored izvedbe tekmovanja (12. april 2008)
    Razpis tekmovanja
    Prijavni obrazec za tekmovanje

 

Objava v: Sekcija učiteljev ruščine