Kategorija: Društvo

Spoštovani,
obveščamo vas, da je izšla 2. letošnja številka Slavistične revije.
Lepo vabljeni k branju.

Razprave

• Tomaž Toporišič: Dramska pisava po postdramskem: Anja Hilling, Milena Marković in Simona Semenič
• Mateja Pezdirc Bartol: Prostori Cankarjeve dramatike
• Alojzija Zupan Sosič: Cankarjev roman Gospa Judit in Nietzschejeva miselnost
• Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor: Korespondenca 1955–1988
• Aleš Čeh, Miran Štuhec: Vpliv literature na pripovedne prvine videoiger
• Eugen Kinkela: Eksilanti, prišleki in kozmopoliti: Polić Kamov, Kovačič, Tomizza in Albahari skozi meje, jezike in kulture
• Lilijana Burcar: Pozabljene literarne pravljice francoskih salonskih pisateljic
• Matej Meterc, Jozef Pallay: Nekonvencionalne replike v slovenščini z anketno raziskavo med slovenskimi govorci
• Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
• Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga v vzhodnoštajerski pokrajinski različici slovenskega knjižnega jezika
• Adriana Mezeg: Definicija polstavka in njegova raba v sodobni prevodni slovenščini (na gradivu prevodov iz francoščine)
• Natalija Ulčnik: Antonimna razmerja v frazeologiji
• Dana Baláková, Viera Kováčová, Valerij M. Mokienko: Biblijska frazeologija z vidika jezikovnih uporabnikov ruščine (iz izsledkov sociolingvistične raziskave)

Osnovna šola

Ocenjevalna komisija: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Mojca Kavčič, Katarina Leban Škoda (predsednica)

6.–7. razred OŠ

1. mesto v kategoriji:

Osnovna šola Hruševec Šentjur: Carjeva nova oblačila (po literarni predlogi: H.C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila)

Tekmovalci: Vid Horvat, Gašper Horvat, Klea Testaniere, Matej Zalar in Eva Kukovič

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Tanja Mihevc

Avtorji so pravljico izvirno prenesli v sedanji čas in razmere ter temu prilagodili tudi naslov. Fant se želi prilagoditi sošolcem, pa mu nikakor ne uspeva. Pač ni rojen car, se pa kot vsak najstnik precej ukvarja s samopodobo. Ustvarjalci filma so že izkušeni na filmskem področju in kot igralci prepričljivi. Fanta pred ogledalom svojo nalogo opravita zelo dobro, tudi dekleta pri ličenju in z nohti. Sošolci vrhunsko zavijajo z očmi ob poskusih vklapljanja v sceno. V zgodbo so vnesli filmsko zanimive elemente, recimo pobeg skozi okno in doživet tek v trgovino. V filmu ne govorijo, vse prikažejo s filmsko pripovedjo, temu primerna pa je tudi glasba. Poznajo in uporabljajo različne kadre, recimo bližnji prikaz oblačil, zmetanih iz omare. V filmu zapišejo, da dolžina je pomembna: drži, čeprav so ujeli zgornjo mejo minut, pri ogledu uživamo prav vsako minuto. Najpomembnejše sporočilo pa je namenjeno vsem ljudem, ne samo najstnikom: Bodi to, kar si!

Nekateri prizori v filmu bi bili v montaži lahko skrajšani, kar pa ne zmanjšuje simpatičnosti in pozitivnega sporočila filma. Gledalcu se ustvarjalci približajo z uporabo primerne glasbe in izborom ‘hudih’ najstniških fac.

Nemi film z dobro mimiko igralcev ter jasno sporočilnostjo je komična kritika potrošništva in parodija obsedenosti z zapovedano lepoto ne glede na nepraktičnost modnih dodatkov v vsakdanjem življenju. Filmično jasno je predstavljeno tudi obremenjevanje odraščajočih ljudi z lastno podobo in njihovo ujetost v svobodo izbire med množico možnostmi, ki jih ponuja današnji čas.

Film Carjeva nova oblačila ne ponudi vase zaverovanega cesarja, ki se s svojim vedenjem in imetjem dviga nad ostale, ampak  prikaže mladostnika v eni najtežjih nalog odraščanja: pripadati in biti del skupine. Vstopnico v svet vrstnikov si nekdo kupuje s pričesko, drug z oblačili, dekleta z dolžino nohtov, fantje s sončnimi očali. Pa si res »out«, ker ne slediš modnim trendom? Film odlično prikaže, kako pomembna je zvestoba sebi in svojemu slogu. To doseže brez besed in z ustrezno izbrano glasbeno spremljavo, ki stopnjuje napetost in ustvarja komičnost.

Mladi filmski ustvarjalci, ki so pri svojem delu izhajali iz Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, so odlično uporabili naslov izvirnika in ga prenesli na svoj film.

8.–9. razred OŠ

1. mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur: Romeo in Julija (po literarni predlogi: William Shakespeare: Romeo in Julija)

Tekmovalci: Nina Godler, Zala Poje, Neža Poje, Anja Židan in Maša Leskovar

Mentorica in somentorica: Katja Gajšek in Simona Zorko

Ustvarjalci filma so že stari mački v filmskem ustvarjanju. Zgodbo so izvirno prestavili iz družinskega okolja v šolski prostor in jo začeli z mlajšimi učenci. Igralci so prepričljivi, vživijo se v like in z igro ne pretiravajo. Simpatično in duhovito je prikazano spogledovanje, ki se nadgradi z dvorjenjem s plonk listkom. Kot rešitev za njuno ljubezen fant ponudi prešolanje, kasneje pa se mu zgodi izključitev iz šole. Filmsko so odlično izpeljani pretep/ples, opazovalke in obe smrti glavnih junakov. Prehodi med kadri so dobro zmontirani, tako da zgodba lepo teče.

Zabaven komentar nam podaja zgodbo, ki jo pred kamero odigra izredno simpatičen mlad igralski par. Namenoma igrata ‘psevdopatetično’ in zaneseno podajata duhovite dialoge. Zgodba je primerno prenesena v današnji čas, montaža je dinamična, prizori si sledijo hitro in v desetih minutah prenesejo osnovni zaplet predloge, seveda v žanru komedije.

Avtorji filma so se z lahkotnim pristopom, ki se upre vsakemu realizmu, na radoživ način lotili najslavnejše ljubezenske tragedije in jo prestavili v svoj svet in jezik. Tako sta namesto sovražnih družin nesrečna zaljubljenca iz sovražnih a in be razredov, namesto poroke si spremenita status na instagramu iz samsekega v zvezni, Julija zafejka, da je mrtva, ker je totalna drama queen, Romeo pa se odloči, da si vzame življenje, ker je totalen emo. Duhoviti so tako igra kot dialogi, pa tudi režijski pristop, ko namesto dvoboja z meči vidimo plesni dvoboj, medtem ko je pretep med Romeom in Parisom izveden stilizirano in komično podkrepljen z močnimi zvočnimi efekti.

Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Film Romeo in Julija, nastal po istoimenski literarni predlogi W. Shakespeareja, v svojem začetku in koncu ohranja izvirnik, medtem ko osnovni problem tragedije prenese v šolski prostor. Ne spor med družinama, ampak spor med 1. A in 1. B privede do tragičnega konca mladih zaljubljenih duš – ker je ona taka drama queen in on tak emo, se zgodba tragično konča. Gledalca, ki je priča domiselnim dialogom, plesnemu obračunu, balkonskemu prizoru ter osvajalskim poskusom mladega Romea, skozi zgodbo popelje glas pripovedovalke.

Mladi ustvarjalci filma so odlično ohranili glavne motive izhodiščnega besedila in jih aktualizirali na zanimiv in humoren način.

Srednja šola

Ocenjevalna komisija za srednjo šolo: Miha Hočevar, Andrej Rozman Roza, Sonja Žežlina, Senija Smajlagič (predsednica)

Gimnazija 1. in 2. letnik

1.   mesto v kategoriji:

Gimnazija in srednja šola Kočevje: Dramilo (po literarni predlogi: Valentin Vodnik: Dramilo)

Tekmovalci: Žiga Lindič Murn, Jure Fotivec, Din Dervišević, Tjaša Grabrijan

Mentorica: Vanja Novak

Zabavna zgodbica treh najstniških ‘luzerjev’ se naslanja na znameniti film ‘Back To The Future’.Že sam delovni naslov projekta je uspešno humoren: ‘Back to the Vodnik’. Trije odlični najstniški komiki v glavnih vlogah nas popeljejo na komično potovanje v preteklost, v čas Valentina Vodnika. Preprosti efekti in spretna montaža nas pozabavajo in obenem mimogrede osvetljio nakatera ‘zgodovinska dejstva’.

V filmu nas najprej pritegne simpatična, a malce nespretna igra. Z zanimanjem sledimo poskusom dijakov na duhovit način prikazati Vodnikov čas, delo in pomen. Pri tem uporabijo prehajanje iz barvnega  v črno-beli  svet, tehnološke dosežke, ki pomagajo premagovati čas. V film so vnesli premislek o  aktualnosti tedanjega in sedanjega časa. Filmsko jezikovno podobo tvori mešanica recitiranja v knjižni govorici, narečno obarvan govor in sleng, ki pomaga umeščati v prostor in čas. Nekatere rešitve so ustvarjalne, druge duhovite. Vodnik bi verjetno pogrešal poziv k delavnosti, zagotovo pa ustvarjalcem ne manjka ustvarjalnih idej, kot sodobno obliko delavnosti. Lahkotno, nepretenciozno narejen film po zgledu filmov Back to the Future nas popelje v čas Valentina Vodnika, v katerem pa se avtorji ne obremenjujejo s scenografijo, ki se od današnje razlikuje le po tem, da je črno-bela. Film gradi svoj šarm na nonšalantni sproščenosti igralcev in nadrealnosti zgodbe ter od gledalca pričakuje, da mu ne zameri produkcijske neambicioznosti.

Gimnazija 3. in 4. letnik

1.   mesto v kategoriji:

ŠC Nova Gorica, Gimnazija in zdravstvena šola: Tantantadruj (po literarni predlogi: Ciril Kosmač: Tantadruj)

Tekmovalci: Tjaž Valentinčič, Alen Leban, Martin Mozetič, Žiga Fon, Patrik Federici

Mentorica: Adrijana Špacapan

Vsak  išče srečo. Vsak po svoje. Ustvarjalci zanimivo in inovativno prepletajo žive besede in animacije z  življenjskimi vprašanji, ki jih v besedilu odpira Ciril Kosmač. Dijaki so ohranili vse glavne elemente literarne predloge, tudi okvirno pripoved z branjem premišljevanja o sreči in življenju. Zaključek pa je slavospev življenju: Življenje ni čakanje na smrt, čeprav je ta neizbežna. Življenje je darilo.  Sledimo igri: igri žive slike in animirane podobe, igri senc in svetlobe, igri risanja motivov … Tantadruj kot kocka, prijatelji –norčki kot kocke, drugi liki  ostali literarni junaki, pravokotniki za župnike … Način, kako bi umrl: skočiti s stolpa – to ne pomeni umreti, to je samomor, kača – tako ne bi umrl, tako bi se zastrupil, sneg – ne bi umrl, zmrznil bi … Iskanje pravega načina smrti in končni rezultat spoznamo skozi igro figur. Čeprav je vse igra, je ta igra imenitno domišljena, zelo povedna, sporočilna.

Zgodbo uvede in zaključi bralec – pripovedovalec, ki z odlomki literarne predloge poda bistvo zgodbe in sporočila. Prigode Tantadruja pa so podane s pomočjo zahtevne in zamudne ‘stop-motion’ animacije. Liki so, metaforično, kocke, ki blodijo skozi življenje. Pohvaliti gre osvetlitev, lično scenografijo in izbor primerne glasbe.

Zelo zanimiva animacija s pomočjo oranžne kocke iz plastelina ponazori dele literarne predloge, ki jo gledalcem pred tem prebere neizostren starejši gospod, ki ustvari občutek, da gre za literarno zgodbo iz nekih starih, v meglo zavitih časov. Film stilizirano, a jasno predstavi izgubljenost, osamljenost in obup posameznika v svetu drugačnih od sebe ter srečo ob srečanju z nekom, ki mu je blizu.

Strokovna šola

1.   mesto v kategoriji in zlato priznanje:

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: Frankovo naselje 13 (po literarni predlogi: Edgar Allan Poe: Maska rdeče smrti – Črna mačka) 

Tekmovalci: Klavdija Košir, Lana Grošelj in Tomaž Razpet

Mentorica in somentor: Nika Oblak in Peter Peterka

Maska rdeče smrti je ironično besedilo o prevzetnosti. Glavni junak živi v utvari, da mu bo zaradi višjega družbenega položaja omogočena prevara, kako pretentati smrt.  Film se začne z dvigovanjem garažnih vrat – vstopom v drug svet. Sledijo prizori prehajanja iz svetovja v svetovje. Prizori se motivno skladajo s prehajanjem iz sobe v sobo, stopnje staranje. Vse se odvija premišljeno in počasi, kar  poglablja občutek nedostopnosti, prevzetnosti in nenavadnosti.  Ne uidemo občutku uničenja. Maska princa Prospera ni karnevalska, je individualizirana, podkrepljena z izrazito hladnim pogledom igralca.  Pomenljiva je igra barv od sončne svetlobe do krvavo kričeče rdeče.

S suvereno filmsko estetiko narejen film o lepoti in užitku zagledanosti vase odlikujejo tako rekoč vsi elementi od režije, prek igre do glasbe in montaže, ki brez odvečnih kadrov in pretiranih efektov sestavijo vsebinsko temačno, čeprav na videz svetlo in lahkotno zgodbo.

Gre za celovit dosežek, kjer so vsi elementi filmskega jezika vešče in zrelo umeščeni. Elegantno gibanje kamere v kombinaciji s statičnimi posnetki, brez odvečnih kadrov in mašil, so s spretno montažo povezani v učinkovito celoto. Osvetlitev ustvarja žanru primerno tesnobno atmosfero, ki jo podkrepita ustrezen zvok in odlična avtorska glasba. Zadržana igra karizmatičnega igralca nas približa psihopatskosti glavnega lika, strašljivega samotarja iz soseščine.

Priznanja za posebni dosežek:

OŠ Poljane Ljubljana: Deček v čudežni deželi (po literarni predlogi: Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi)

Tekmovalci: Matija Leonardi, Jan Klemenčič in Nana Leonardi

Mentorica: Tatjana Rupnik

Film Deček v čudežni deželi je kratek, a učinkovit. Dečkom današnjega časa vstopnico v čudežno deželo predstavlja sodobna tehnologija, ki jih prežarči v svoje svetove, daleč proč od realnosti, jih tam drži in jim v celoti zaposli um – včasih do te mere, da je trk z realnostjo boleč, celo usoden.

Zanimiv je prenos knjižne zgodbe na film in čudežnega Aličinega sveta v zamišljeni, zasanjani, včasih skoraj vzporedni najstniški svet. Vsebuje posrečeno aktualizacijo virusov, ne samo računalniških. Fantova igra je prepričljiva, presenetljiv pa je konec – čeprav se filmsko lepo napoveduje, gledalec upa, da se to ne bo zgodilo. Film je zmontiran zelo dobro, vsebuje več različnih elementov na različnih ravneh.

Film z uporabo preprostih efektov učinkovito ‘premetava’ glavnega junaka, dečka, po prostoru in času. S tem ujame pravljičnost literarne predloge, čeprav jo prenese v sedanjost. Glavni avtorji so že v preteklih letih večkrat pokazali, da razumejo in nadgrajujejo svoje znanje in učinkovito uporabo filmskih izraznih sredstev, od kadriranja, montaže do uporabe zvoka.

Zelo zrelo in premišljeno delo, ki se odlikuje z asketsko filmsko pripovedjo, se brez besed in odvečnih kadrov z nekaterimi najznačilnejšimi elementi naveže na literarno predlogo, hkrati pa avtor duhovito izrabi idejo o čudežni deželi za to, da pripelje dečka, ki je padel v sodobni čudežni svet virtualne resničnosti pod smrtonosna kolesa krute realnosti.

Ustvarjalci filma izjemno učinkovito zaključijo zgodbo z avtomobilskim trkom, raztresenimi igralnimi kartami in knjigo izhodiščnega besedila, po katerem je film nastal. Mladim ustvarjalcem je uspela odlična aktualizacija literarnega dela Alica v čudežni deželi (L. Carroll).

OŠ Šmartno v Tuhinju: Mučeniška (po literarni predlogi: Oton Župančič: Žebljarska)

Tekmovalci: Domen Učakar, Eva Drolec, Lucija Bajde, Laura Lipovšek in Lovro Homar

Mentorica in somentorica: Tamara Damjanac in Alenka Stopar

Izvirna predelava in posrečen prenos in posodobitev Župančičeve Žebljarske. Na tipično najstniški način, ki je zabaven tudi za odrasle, je predstavljeno dojemanje šole in učenja, vse skupaj pa je začinjeno s kančkom ljubezni. Pohvaliti je treba izvirno avtorsko glasbo, besedilo in petje. Ali veste, kaj ste zgodi z bakrom, če ga pustite na zraku? Oglejte si film in boste izvedeli.

Balon poči, sanje se končajo, za osnovnošolca se začne nov dan. Od osme do ene, od osme do ene … se izmenjujejo šolski predmeti, obveznosti, naloge, ocenjevanja … Film Mučeniška z aktualizacijo Žebljarske odlično prenese trpljenje žebljarjev, ki ga je v stihe ujel Župančič, v trpljenje osnovnošolca, ki je vsakodnevno podvržen šolskemu ritmu od osme do ene. Avtorska glasbena spremljava film še obogati in s ponavljajočim se ritmom ustvarja občutek ujetosti v začarani krog obveznosti slehernega šolarja. Izhod iz kroga predstavlja iz lesa izrezano srce za izvoljeno deklico – ljubezen.

Odlično kadriranje in režija, v filmu praktično ni odvečnih elementov. Jasno so obravnavani prostor in monotonost šolske rutine, minevanje časa. Igra je na nivoju, najstniki zelo simpatični in prepričljivi. Odličen je tudi avtorski glasbeni komad, ki lucidno zrcali idejo literarne predloge.

Tekoče narejen film z jasnim sporočilom, ki komu najbrž ne bo všeč, a je legitimno in je v tem filmu iskreno povedano, da je med znanjem, ki ga potrebujemo za življenje, in znanjem, ki ga daje šola, prevelik razkorak. Film odlikujeta tudi dobra avtorska glasba in naslovna pesem.

Gimnazija Celje – Center: 1:44 (po literarni predlogi: Anja Golob: Kako preživeti noč)

Tekmovalci: Julija Potočnik, Eva Šket, Manca Matelič, Laura Penšek-Kozmelj in Larisa Pirnat

Mentorica in somentorji: Nataša Grobelnik, Maja Rak in Petra Lajlar

Poezija sodobne pesnice Anje Golob je intimna, ženstvena in osredotočena. Tak je tudi film z literarno predlogo pesmi Kako preživeti noč? To bivanjsko vprašanje razrešujejo ustvarjalci/ke predvsem skozi ples in glasbo. To je tudi največja odlika tega filma. Ples kot način izražanja, ples kot uteha, ples kot pobeg, ples kot življenje … Gib je izrazno sredstvo, ki nadomešča besedo. Telo je medij, ki prenaša najbolj subtilna sporočila, kot pesem.

Film odlikujejo spretna, drzna montaža, odlična scenografija in kostumografija z dodanimi maskami, primerno kadriranje in osvetlitev v kombinaciji s preprosto animacijo. Vse skupaj povežeta karizmatični obraz glavne igralke, odlično izbrana in umeščena glasba, ki pričarata moreče sanjsko atmosfero. Zelo domišljeno in občuteno narejen film, ki z dobro izbrano glasbo in zvočnimi efekti, preprostimi, plesno gledališkimi sredstvi, minimalnimi, a učinkovitimi animacijskimi dodatki in zgovornimi prizorišči jasno in prepričljivo predstavi tesnobno in morasto noč.

Iskrene čestitke vsem v imenu organizatorjev tekmovanja!

Nagrajene filme bomo predvajali skupaj z zmagovalci tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik 9 prihodnje leto v Kinodvoru.
mag. Renata More, vodja tekmovanja

Spoštovani,

izšla je nova številka revije Jezik in slovstvo (65/1).

Vljudno vabljeni k branju.

Uredništvo

Razprave

1. Blanka Bošnjak: Motivacija za branje s kratko prozo
2. Aleš Čeh in Miran Štuhec: Literatura in dialog z videoigrami na primeru romanov Puščava, Klet, Katakombe in Anastrofa
3. Nastja Spasković: Karakterizacija v romanih Plamenice in solze ter Ženska francoskega poročnika
4. Andrea Leskovec: Izkustvo tujega in responzivnost v Cankarjevem romanu Tujci
5. Tadej Kralj: Slovenščina kot jezik dediščine v slovenski skupnosti v Torontu
6. Irina Makarova Tominec: Slovenščina z ruskim naglasom: jezikovni profil ruskogovorečega priseljenca
7. Urša Ambrožič: Pleonastična nikalnica v slovenskem jeziku in vprašanje dvoumnosti

V branje vam priporočamo

1. Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji. Ur. Tatjana Balažic Bulc, Jana Kenda, Meta Lah, Vesna Požgaj Hadži, 2019. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
2. Kozma Ahačič, 2020: Kozmologija. Eseji. Novo mesto: Založba Goga.
3. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Vrhovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac, 2020: Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Spoštovani,
obveščamo vas, da je izšla 1. letošnja številka Slavistične revije.
Uredniški odbor jo posveča sourednici Adi Vidovič Muha ob njenem osebnem jubileju.
Vabljeni k branju!

Razprave

Kozma Ahačič: Razvoj slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju v številkah
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Vzrok v slovenščini: predlogi in predložne zveze
Primož Vitez: Besedilne in terminološke novosti v drugem slovenskem prevodu Saussurjeve knjige
Mira Krajnc Ivič: Obravnava besedil: merila za razlikovanje med besedilno vrsto in besedilnim tipom
Krzysztof Tomasz Witczak: Are There Traces of a Finno-Ugric Substratum in Proto-Slavic?
Krystyna Pieniążek-Marković: Dalmacija i banska Hrvatska u Pavlinovićevim Putima (Godine 1867–75)

Ocene, poročila, zapiski, gradivo

Andreja Žele: Ob jubileju Ade Vidovič Muha
Urška Perenič: Zaslužni profesorici dr. Adi Vidovič Muha ob 80. rojstnem dnevu

Spoštovani,
izšla je nova, dvojna številka revije Jezik in slovstvo (64/3–4).
Vljudno vabljeni k branju!

Uredništvo

Razprave

1. Alojzija Zupan Sosič: Kralj na Betajnovi in Hlapci Ivana Cankarja kot maturitetno branje
2. Dragica Haramija: Ljudske pravljice v osnovni šoli
3. Aleksandra Bizjak Končar: Dialog med avtorjem in naslovnikom v pridigi Primoža Trubarja
4. Manica Maver: Otroška radijska igra: primer analize govora
5. Ivana Zajc: Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir
6. Igor Saksida: Mnenja študentov in učiteljev o splošni maturi iz slovenščine – od stališč do ukrepov za dvig njene kakovosti
7. Ina Ferbežar: Kakovost v jezikovnem testiranju: misija nemogoče?
8. Marja Filipčič Redžić in Hotimir Tivadar: Vloga gledališkega lektorja v opernem gledališču
9. Darija Skubic, Maša Blaško in Mateja Dagarin Fojkar: Uporaba slovenščine pri poučevanju angleščine v drugem triletju osnovne šole
10. Haris Agović: Razlikovanje med stanjem in trpnikom na primerih iz korpusa akademske slovenščine
11. Tamara Mikolič Južnič: Slovenska zemljepisna imena v italijanskih besedilih

Ocene in poročila

1. Nataša Pirih Svetina: Hotimir Tivadar in Urban Batista: Fonetika 1

Spoštovani,

obveščamo vas, da je izšla 4. številka Slavistične revije v 2019.
Vabljeni k branju.

Razprave:
Tatjana Marvin, Saba Battelino, Samo Beguš, Jure Derganc: Porazdelitev fonemov v slovenščini in izdelava matričnega testa za govorno avdiometrijo
Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer: Analiza kratic v terminoloških slovarjih
Яна Пенькова: Иму, учьну, стану, буду: Корпусное исследование перифраз будущего времени в среднерусской письменности
Boštjan Udovič, Monika Kalin Golob: Med navdušenjem in razočaranjem: analiza poročanja treh slovenskih tiskanih dnevnikov o odločbi arbitražnega sodišč
Татьяна Передриенко, Екатерина Истомина: Лексические параллели в общенаучной лексике русского и английского языков
Lucija Mandić: Med žlindro in svitlo mavro: recepciji Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov
Wiktor Gardocki: Cenzura poezije v 80. letih 20. stoletja. Pravni pogoji in praksa

Ocene, poročila, zapiski, gradivo:
Дмитрий Сичинава: Счастье и свобода: об Андрее Анатольевиче Зализняке
Mija Michelizza, Nina Ledinek: Mednarodni dan slovarjev 2019