Kategorija: Društvo

Nova številka Slavistične revije (67/1)

Izšla je nova številka Slavistične revije (67/1).

Vljudno vabljeni k branju!

Vsebina

Razprave

  • Janez Strehovec: The Beseda-podoba-telo: Razširjeno besedilo in nove modalnosti branja in izkušanja teksta
  • Blaž Podlesnik: Poetika, politika in etika (ali kaj lahko branje Mandelštama pove o sodobni ruski poeziji in ruskem rapu)
  • Елена B. Петрухина [Elena Petrukhina]: Интерпретация видовых различий между русским, чешским и словенским языками
  • Nina Žavbi: Odrski govor – slušnozaznavna in računalniška fonetična analiza uprizoritev Cankarjevih Hlapcev
  • Alenka Vrbinc, Marjeta Vrbinc: Prepletenost kulture in jezika na primeru angleških in slovenskih izlastnoimenskih frazemov
  • Nikola Ljubešić, Maja Miličević Petrović, Tanja Samardžić: Jezična akomodacija na Twitteru: Primjer Srbije

Ocene – Poročila – Zapiski – Gradivo

  • Matjaž Kmecl: Aleksander Skaza o Tolstoju in problemih sodobne ruske literature
  • Blaž Kavšek: Simpozij Obdobja 37: Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski, Ljubljana, 15.–16. november 2018
  • Pavle Ratko Jović: Prvi srbski prevodi Cankarjevih del 1900–1940
Objava v: Društvo

Jožica Jožef Beg: Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji (Slavistična knjižnica, 20)

Slavistična knjižnica, 20; urednica: red. prof. dr. Irena Novak Popov

Oblikovanje in prelom: Jure Preglau

Izdala in založila: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

 

V zbirki Slavistični knjižnica je kot 20. zvezek izšla monografija Jožice Jožef Beg Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji. Avtorica v njej pregledno podaja terminološke in teoretične podlage za obsežno kvantitativno longitudinalno raziskavo o tem, kako dijaki ocenjujejo svoje zmožnosti pri pouku književnosti in kakšen je njihov odnos do teh dejavnosti. V monografiji avtorica večjo pozornost kot samozaznavam dijakov posveča analizi rezultatov razčlembe Prešernove pesmi Glosa, ki so jo dijaki reševali ob istih vprašanjih v prvem in v tretjem letniku, pri čemer ugotavlja, da visoke samozaznave dijakov o lastnih zmožnosti niso skladne z dejanskim stanjem. Za poučevalno prakso bo neposredno uporaben tretji del monografije, v katerem avtorica v obliki študij primerov poda vrsto modelov za razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti ob obravnavi domače ter tuje starejše in sodobne književnosti.

Izdajo monografije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Knjigo lahko naročite na e-naslovu: predsedstvo@zdsds.si, cena je 13,00 EUR.

Objava v: Društvo

Nova številka revije Jezik in slovstvo (63/4)

Izšla je nova številka revije Jezik in slovstvo (63/4).

Vljudno vabljeni k branju!

Vsebina

Razprave

  • Dragica Haramija: Dejavniki bralne pismenosti in družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju
  • Darija Skubic in Uršula Podobnik: Prepričanja vzgojiteljev o rabi slikanice brez besedila v vrtcu
  • Mojca Leskovec: Vloga slovenščine kot prvega jezika pri poučevanju nemščine kot drugega/tretjega jezika
  • Jana Volk: Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali
  • Svetlana Kmecová in Saša Vojtech Poklač: Ona s koso. Nekateri vidiki dojemanja smrti in njihova prisotnost v slovenski in slovaški frazeologiji
  • Primož Vitez: Etična sinteza v Cankarjevih političnih spisih
  • Špela Virant: Etično versus politično korektno: kontroverze v sodobni literarni vedi
  • Alojzija Zupan Sosič: Pripovedi spolnih manjšin v Sloveniji po letu 2000

Poročilo

  • Matej Šekli: Znanstveni simpozij 1. Toporišičev dan: Skladnja enostavčne povedi
Objava v: Društvo

7. Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov: Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju / vabilo in prijavnica

Vabimo vas, da se udeležite 7. Mednarodnega znanstvenega srečanja mladih humanistov z naslovom Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Konferenca bo potekala 14. in 15. novembra 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Več podrobnosti najdete na vabilu in prijavnici.

Objava v: Društvo, Študentska sekcija

Peticija za sistemsko ureditev dela učiteljev slovenščine

Podpis izjave na zunanji povezavi:
https://www.pravapeticija.com/za_sistemsko_ureditev_dela_uciteljev_slovenscine

Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.

Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).

Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …

Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.

Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.

Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.

O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.

Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.

V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine

Objava v: Društvo, SD Dolenjske in Bele krajine, Sekcija za didaktiko

Posvet o slovenščini na splošni maturi

Posvet o slovenščini na splošni maturi v organizaciji ZD SdS
je potekal v petek, 18. decembra 2015, v Veliki sejni dvorani MOL

Na dnu strani si oglej tudi prejšnji sorodni Slovenistični posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ki je potekal ob tematski številki revije Jezik in slovstvo (letnik LVII, št. 1—2) marca 2013!

1. Uvod:

2. Književnost:

3. Jezik:

4. Ocenjevanje:

5. Alternative:

6. Diskusija, zaključki

 

ZA BRANJE PRISPEVKOV S POSVETA KLIKNITE NA IMENA AVTORJEV IN NASLOVE Z ZGORNJEGA SEZNAMA.

ZD Slavistično društvo Slovenije, januar–marec 2016

Oglej si tudi prejšnji sorodni Slovenistični posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ki je potekal ob tematski številki revije Jezik in slovstvo (letnik LVII, št. 1—2) marca 2013! Začetni posnetek (prvi od štirih) je tule:

1/4 Slovenistični posvet o zunanjem preverjanju znanja

 

Objava v: Društvo, Sekcija za didaktiko, Slovenščina v javnosti, Znanost mladini

Znanstveno srečanje doktorskih študentov 2013

Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je 6. 12. 2013 v Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani organizirala Vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistično-slavističnih smeri. Prireditev je bila namenjena izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, segala pa je tudi na področje didaktike in prevodoslovja.

Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je tako prireditev letos izpeljala prvič. Na srečanju so se s sekcijskimi referati z diskusijo predstavili mladi raziskovalci z mariborske, ljubljanske, koprske ter graške univerze. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi na sosednja področja didaktike in prevodoslovja. Brez slednjih si ni mogoče predstavljati niti interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike/slavistike niti uspešne prakse v smislu poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja in prevajanja. Referentom je srečanje omogočilo širšo prepoznavnost njihovega dela, udeležencem pa informacijo o rasti slovenskega znanstvenega podmladka. Četudi se sodelujoči ukvarjajo s teoretsko in metodološko zelo raznolikimi problemi, je vsaki sekciji skrbno pripravljenih kakovostnih referatov sledila konstruktivna diskusija, brez tradicionalnega >>postavljanja v dva tabora<<. Naj še omenimo, da sta bili na znanstvenem srečanju podeljeni tudi nagradi za najboljše diplomsko delo diplomantkama Tini Razboršek z Univerze v Gorici in Maji Šturm z Univerze na Primorskem. Mlade diplomante želimo na tak način nagraditi za njihovo dosedanje delo, obenem pa jih spodbuditi za nadaljnje strokovno oz. znanstveno udejstvovanje. Zaradi kakovostnih vsebin prispelih referatov pričakujemo, da bo na novo organizirano znanstveno srečanje pridobilo status osrednje prireditve Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.

 

YouTube video

YouTube video

YouTube video

YouTube video

 

Prilagamo še program.

15.30 -15.45 Pozdrav in uvodne besede
15.45-16.00 Natalija Furman: Ekolingvistika in neoliberalistični sistem
16.00 -16.15 Nina Zavašnik: Oris jezikovnega konflikta med rojenimi govorci slovenščine ter priseljenci iz BiH, Hrvaške, Črne gore in Srbije v Sloveniji
16.15-16.30 Lea Lehner: Medpredmetno povezovanje s slovenščino v tretjem triletju na dvojezičnih osnovnih šolah
16.30 -16. 45 Mateja Forte: Jezik, preko poučevanja in učenja do kakovostnega znanja
16.45 – 17.10 Diskusija
17.10 -17.30 Odmor
17.30 -18.00 Podelitev priznanj Slavističnega društva najboljšim mladim diplomantom slovenskih univerz
18.00-18.15 Črt Močivnik: Podoba Romov v literaturi Janeza Trdine
18.15 -18.30 Martina Potisk: Medkulturnost v literaturi: podoba islama v sodobnem slovenskem romanu
18.30-18.45 Ana Perovič: Funkcija oblačil in oblačilnih videzov v izbranih besedilih Ivana Cankarja in Zofke Kveder
18.45-19.00 Diskusija
19.00-19.15 Odmor
19.15 – 19.30 Nina Ditmajer: Retorične enote v svetopisemskih epistolah skozi zgodovino slovenskega prevajanja
19.30-19.45 Janko Trupej: Cenzura profanosti pri podnaslavljanju
19.45-20.00 Diskusija

Fotografije s prireditve

Objava v: Društvo, Študentska sekcija

Jezikoljubni cvetober

UVOD

Tu si lahko preberete Jezikoljubni cvetober, zbirko prispevkov nekaterih slovenistk, članic SdS, ki smo se v zadnjih letih javno protestno oglašale glede spreminjanja položaja slovenščine kot maternega/prvega jezika nasproti krepitvi globalne angleščine v našem šolskem sistemu na celotni vertikali. Prispevki so razdeljeni v odzive in polemike ter v razprave. Ideja se je porodila ob dnevu žena, kolegice so svoje prispevke poslale, jaz pa sem jih poskušala zlepiti po kronološkem redu. Zdi se mi umestno, da so takole zbrani, saj je ob vsaki posamezni objavi kaj lahko zamahniti z roko, večje število, podprto tudi z argumentiranimi razpravami, pa kaže, da problem ni kratkotrajen in da za odgovorne v šolskih inštitucijah tudi tako lahkotno zanemarljiv ne bi smel biti, kot je in očitno  bo. Zato bo tale cvetober nemara imel še kakšno nadaljevanje, posebnih učinkov pa bržkone manj.

Boža Krakar Vogel, urednica Cvetobera

Jezikoljubni cvetober:

Boža Krakar Vogel (ur.): Jezikoljubni cvetober. Zbirka prispevkov nekaterih slovenistk, članic SdS, ki smo se v zadnjih letih javno protestno oglašale glede spreminjanja položaja slovenščine kot maternega/prvega jezika nasproti krepitvi globalne angleščine v našem šolskem sistemu na celotni vertikali.

 

Objava v: Društvo, Slovenščina v javnosti