Izjava Slavističnega društva Slovenije ter Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
Januarja 2016 je računsko sodišče v revizijskem poročilu Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, in merila za razporejanje njihovega delovnega časa. Konec avgusta 2017 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17), ki so stopile v veljavo 26. 8. 2017, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2018.
Struktura delovnega časa učiteljev je razdeljena v tri stebre:
1. steber: delovna obveznost učitelja = tedenska učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov + drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa (učna obveznost + priprava na pouk + popravljanje in ocenjevanje izdelkov = 33 ur/teden v času trajanja pouka);
2. steber: drugo delo, skupno vsem učiteljem – od 150 do 180 ur v šolskem letu (sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, z zunanjimi institucijami, urejanje učilnic in kabinetov …);
3. steber: drugo delo, individualno – do zapolnitve letne delovne obveznosti (npr. naloge razrednika, svet zavoda…).
Učitelji slovenščine imajo zaradi povečanega obsega popravljanja izdelkov eno uro manj učne obveznosti, tj. 38 ur manj kot ostali učitelji oziroma 21 ur/teden v osnovni šoli in 19 ur/teden v srednji šoli. Takšna ureditev velja od leta 1996 (gl. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0471?sop=1991-01-0471). Pred tem učitelj slovenščine ni imel nižje učne obveznosti, ampak je bila njegova ura ovrednotena s koeficientom 1,75 (učna ura ostalih učiteljev 1,50).
Že s spremembo iz leta 1996 je postalo delo slovenistov nižje vrednoteno, po drugi strani pa se jim nalaga vse več nalog:
– obvezno nacionalno preverjanje iz slovenščine v osnovni šoli, zaključni izpit, poklicna in splošna matura na srednji šoli,
– na gimnazijah priprava dijakov na maturitetni esej, ki pred neposredno pripravo v razredu terja ure in ure učiteljevega študija – vsako leto novih literarnih besedil, ki praviloma niso iz rednega učnega načrta,
– priprava izpitnega gradiva za zaključni izpit in poklicno maturo,
– priprava in organizacija kulturnih dejavnosti na šoli,
– popravljanje izdelkov dijakov, ki niso namenjeni pridobivanju rednih ocen, temveč pripravam na zaključek izobraževanja,
– dodatne obremenitve (ob redni učni in delovni obveznosti) zaradi dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter tečajev slovenščine za otroke priseljencev …
Podobno kot na obravnavo sklopa za maturitetni esej se morajo učitelji slovenščine pripravljati na tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.
Sporno pri novi ureditvi delovnega časa je tudi, da je razporeditev obveznosti splošna, zato nikjer ne upošteva posebnosti predmetov. Iz obrazca iLDN-ja, ki je nastal v sodelovanju pristojnih institucij in sindikata, na primer ni razvidno, da bi bila upoštevana nižja učna obveza učiteljev slovenščine. Opredelitev drugega dela, ki ga mora opraviti učitelj, je prepuščena posameznemu ravnatelju, torej bo po šolah delo ovrednoteno neenotno.
Pripombe na novo ureditev delovnega časa, ki jih je junija zbralo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, so bile poslane 17. 7. 2018 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Sindikat vzgoje in izobraževanja. Nobeden od naslovnikov se ni odzval.
O novi ureditvi delovnega časa so razpravljali tudi člani Slavističnega društva Slovenije na občnem zboru, ki je bil 28. septembra 2018 v Vidmu, in sprejeli sklep, da se s peticijo pozove k sodelovanju celotno slovenistično javnost in vse, ki prepoznavajo poseben pomen v delu učiteljev slovenščine.
Učitelji slovenščine menimo, da ne moremo dopustiti ponovnega razvrednotenja našega dela, zato ob podpori stanovskega društva od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevamo, da vrednotenje dela učiteljev slovenščine sistemsko uredi.
V sodelovanju s profesoricami v osnovnih, srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah pripravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
dr. Jožica Jožef Beg, prof. slovenščine
