Slavistična knjižnica

Načela izbora besedil | Navodila avtorjem (vzorčni dokument MSWord)

Knjige Slavistične knjižnice lahko naročite na: predsedstvo@zdsds.si.

Monografije zbirke

Maja Šebjanič Oražem: Usposobljenost učitelja za poučevanje slovenščine. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2022 (Slavistična knjižnica, 22). Cena: 13 €.

Aleksander Skaza: Lev Nikolajevič Tolstoj in sodobna ruska kultura. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2017 (Slavistična knjižnica, 21). 122 str. ISBN 978-961-6715-25-6. Cena: 9 €.

Jožica Jožef Beg: Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2019 (Slavistična knjižnica, 20). Cena: 13 €.

Irena Novak Popov: Novi sprehodi po slovenski poeziji. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2014 (Slavistična knjižnica, 19). 352 str. ISBN 978-961-6715-15-7. Cena: 15 €.

Alenka Žbogar: Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2013 (Slavistična knjižnica, 18). 176 str. ISBN 978-961-6715-12-6.Cena: 15 €.

Mojca Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2012 (Slavistična knjižnica, 17). 264 str. ISBN 978-961-6715-10-2. Cena: 15 €.

Urška Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). 280 str. ISBN 978-961-6715-07-2. Cena: 15 €.

Mateja Pezdirc Bartol: Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 15). 240 str. ISBN 978-961-6715-05-8. Cena: 15 €.

Petra Kodre: Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2008 (Slavistična knjižnica, 14). 170 str. ISBN 978-961-6715-03-4.

Alenka Jensterle – Doležal: V krogu mitov: o ženski in smrti v slovenski književnosti. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2008 (Slavistična knjižnica, 13). 139 str. ISBN 978-961-6715-02-7.

Barbara Pregelj: Zgledno omledno: trivialno v slovenski postmoderni književnosti. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2007 (Slavistična knjižnica, 12). 210 str. ISBN 978-961-6751-00-3.

Katarina Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006 (Slavistična knjižnica, 11). 305 str. ISBN 978-961-91015-8-2.

Martina Ožbot: Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006 (Slavistična knjižnica, 10). 163 str. ISBN 961-91015-7-X.

Kozma Ahačič: Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818–1852.. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006 (Slavistična knjižnica, 9). 195 str. ISBN 961-91015-6-1.

Peter Jurgec: Samoglasniški nizi v slovenščini: fonološko-fonetična analiza. Ljubljana: Rokus, 2005 (Slavistična knjižnica, 8). 224 str. ISBN 961-209-543-4.

Drago Unuk: Zlog v slovenskem jeziku. Ljubljana: Rokus: Slavistično društvo Slovenije, 2003. 324 str. (Slavistična knjižnica / Rokus; 7) ISBN 961-209-357-1.

Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih. / Bibliografski dodatek: [slovenska književnost pri Italijanih po drugi svetovni vojni]. Ljubljana: Rokus: Slavistično društvo Slovenije, 2001. 153 str. (Slavistična knjižnica; 5) ISBN 961-209-232-X.

Zoltan Jan: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945. Ljubljana: Rokus, Slavistično društvo Slovenije, 2001. 269 str. (Slavistična knjižnica; 4) ISBN 961-209-235-4.

Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. Ljubljana: Rokus, 2000. 167 str. (Slavistična knjižnica; 3).

Silva Trdina: Besedna umetnost, 2: Literarna teorija. Ljubljana: MK, 1958, 1961, 1965. (Slavistična knjižnica: učbeniki; 1).

Janko Jurančič: Južnoslovanski jeziki. Ljubljana: DZS, 1957. 118 str. (Slavistična knjižnica ).

Vera Brnčič: N. A. Dobroljubov. Ljubljana: DZS, 1956. 96 str. (Slavistična knjižnica).

Marja Boršnik: Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955 101 str. (Slavistična knjižnica. Bibliografska dela; 2).

France Dobrovoljc, Zvone Verstovšek: France Dobrovoljc, Zvone Verstovšek. Dve imenski kazali [Imensko kazalo k Cankarjevim Zbranim spisom od I. do XXI. zvezka. Imensko kazalo k Prijateljevi monografiji Janko Kersnik, njegovo delo in doba]. Ljubljana: DZS, 1955. 79 str. (Slavistična knjižnica).

Načela izbora besedil za zbirko Slavistična knjižnica

Delo je znanstvena monografija s slovenistično oz. slavistično tematiko.
Besedilo je v slovenščini, povzetek (1–3 strani) pa v tujem jeziku.
Avtor je član Zveze društev Slavistično društvo Slovenije oz. pokrajinskega slavističnega društva.
Monografija mora imeti znanstveni značaj; prednost imajo izvirna znanstvena dela, za tem disertacije in magisteriji. Prvotni namen zbirke je omogočiti znanstveno kvalificirano objavo mlajšemu raziskovalnemu kadru.
Avtor priskrbi dve priporočilni znanstveni recenziji strokovnjakov za dotično področje v obsegu vsaj ene strani (2000 znakov).
Obseg ne sme presegati 20 avtorskih pol (600.000 znakov s presledki) ali biti manjši od 10 avtorskih pol (300.000 znakov s presledki).
Besedilo za natis v tekočem letu mora biti oddano urednici zbirke dr. Ireni Novak Popov v dokončni obliki in v ustreznem formatu do konca septembra tekočega leta.
Elektronska verzija rokopisa mora biti urejena skladno z navodili za oblikovanje. Za pomoč pri oblikovanju je na voljo tehnični urednik Matjaž Zaplotnik.
Avtor se strinja s pogoji vzorčne pogodbe [DOC].
Avtor se strinja s spletno objavo svoje knjige.
O vrstnem redu objav in njihovem številu odloči na predlog urednika zbirke UO SDS v dopisni seji glede na finančni položaj društva in na podlagi druge prepričljive argumentacije.
Frekvenca serije je vsaj ena knjiga letno. Učbenikov, slovarjev, večknjižnih projektov, periodičnih publikacij in zbornikov se Slavistična knjižnica izogiba, prav tako ponatisom in popravljenim ponatisom.

Besedilo dopolnila Malka Čeh januarja 2009 in Matjaž Zaplotnik marca 2010 ter avgusta 2013.